Dogodek je potekal virtualno, uvodni del je bil namenjen obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in vizije Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter njene vloge v razvoju slovenske znanosti, osrednji panelni del dogodka pa predstavitvi aktualnih tematik povezanih s pandemijo COVID-19.
Slavnostna govornica je bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Sledila je predstavitev najvidnejših raziskovalnih dosežkov leta s področij vseh znanstvenih ved, kjer so bili predstavljeni dosežki, ki predstavljajo pomemben znanstveni ali družbeno-ekonomski napredek, patent ali drug odmeven rezultat s strani agencije podprtega znanstvenoraziskovalnega dela, ki je bil javno objavljen v letih 2019 ali 2020. Pri izboru so imeli prednost dosežki, katerih ideja in raziskovalna zasnova izhajata iz Slovenije, ter tisti, pri katerih skupina raziskovalcev (oziroma večina soavtorjev) še ni sodelovala pri preteklih predstavitvah Odlični v znanosti.
V skupini Biologija je znanstveni dosežek z naslovom "Mehanizem prepoznave objektov s pomočjo zaznave polarizirane svetlobe" predstavil izr. prof. dr. Gregor Belušič, s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo. Predstavitev dosežka je dostopna na povezavi. Med soavtorji članka so tudi prof. dr. Marko Kreft, član iste katedre in namestnik prodekana za področje biologije, doc. dr. Andrej Meglič, v času objave član iste katedre, danes zaposlen na Očesni kliniki UKC, dr. Marko Ilić, v času objave podoktorski raziskovalec na Japonskem, sedaj podoktorski raziskovalec na isti katedri, doc. dr. Primož Pirih, podoktorski raziskovalec na isti katedri, asist. dr. Aleš Škorjanc, član iste katedre ter kolega iz ZDA Martin Wehling. Izr. prof. dr. Gregor Belušič je o dosežku povedal: »Poznavanje polarizacijskega vida obadov je temeljnega pomena za razumevanje živalskega vida in razvoja živčevja, rezultati pa bodo služili tudi za boj proti boleznim, ki jih prenašajo pikajoče žuželke in za razvoj naprednih sistemov za umetni vid.« V predstavitvi je pojasnil tudi, da so oči žuželk sestavljajo naključni mozaik dveh ali več tipov optičnih enot, očesc. Nekatera vsebujejo svetločutne celice, občutljive na polarizirano svetlobo, vendar njihova funkcionalna integracija v vidni sistem doslej ni bila pojasnjena. Samice obadov so izvrsten model za raziskave, saj svoje žrtve iščejo z zaznavo polariziranih odsevov iz živalskega krzna. Zato so raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani s kolegoma iz tujine vid obadov preučili s kombinacijo fizioloških, anatomskih, fotometričnih in vedenjskih metod. Ugotovili so, da njihova mrežnica vsebuje dva tipa očesc, ki ločeno analizirata barvo ter polarizacijo svetlobe. Odkrili so funkcionalno specializacijo tipov očesc, ki presega barvni vid in je verjetno skupna značilnost oči številnih žuželk. Pojasnili so, zakaj obade privlačijo bleščeči, pa tudi modri predmeti.
Poznavanje sestave in delovanja mozaika v mrežnici predstavlja pomemben korak na področju razvojne nevrobiologije. Razumevanje mehanizma bo pomagalo pri nadzoru pikajočih muh, ki so prenašalci bolezni. Oči obadov predstavljajo tudi biološki osnutek miniaturnega hibridnega slikovnega senzorja, po katerem se bodo lahko zgledovali napredni sistemi za umetni vid v avtonomnih vozilih.
Dosežek je bil v članku z naslovom "Horsefly object-directed polarotaxis is mediated by a stochastically distributed ommatidial subtype in the ventral retina" objavljan v priznani znanstveni revij (članek je dostopen na povezavi).
V skupini Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo je bil predstavljen dosežek z naslovom "Zgodovina upravljanja z gozdovi je pomemben dejavnik pri izbruhih podlubnikov: lekcije za prihodnost", v katerem je soavtor prof. dr. Jurij Diaci s Katedre za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Predstavitev dosežka je dostopna na povezavi. Prof. dr. Jurij Diaci je o dosežku povedal: »S sonaravnim gospodarjenjem, kjer pospešujemo raznodobne, mešane gozdne sestoje s posameznemu rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami, lahko zmanjšamo tveganje za poškodbe sestojev ob naravnih ujmah in za namnožitve škodljivih organizmov. Mešani raznomerni sestoji so odpornejši na motnje in omogočajo po motnjah hitrejše okrevanje. Ohranjenost drevesne sestave in uresničevanje načrtovanega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji. « V predstavitvi so tudi izpostavili, da za evropske gozdove, kjer gospodarijo po načelih Pro Silve, so značilni pogosti ukrepi zmernih jakosti. Na ta način sproti odstranjujejo drevesa, ki predstavljajo tveganje za ujme, bolezni ali namnožitve žuželk, hkrati so poškodbe preostalega sestoja minimalne. V Sloveniji ugotavljamo, da so gozdovi s spremenjeno drevesno sestavo labilnejši, tj. imajo večji povprečni delež sanitarne sečnje kot gozdovi z ohranjeno drevesno sestavo. Pretekle raziskave so potrdile, da se bo zdravje gozda v Sloveniji zaradi podnebnih sprememb v prihodnje v gozdovih s spremenjeno drevesno sestavo bolj poslabšalo kot v gozdovih z ohranjeno drevesno sestavo.
Bolj specifično smo to tematiko obravnavali pred kratkim, ko smo preizkusili kako preteklo gospodarjenje oziroma vrstna spremenjenost sestojev in nega smrekovih gozdov vplivata na dovzetnost za gradacije podlubnikov po velikih motnjah. Pri analizi izvajanja nege smo izhajali iz stališča, da je vsak posek v funkciji nege gozda, zato je načelno vsa načrtovana in izpeljana sečnja negovalna.
Širjenje podlubnikov je prostorsko odvisno, zato smo uporabili modele, ki upoštevajo prostorsko povezanost podatkov. Dokazali smo tesno korelacijo med spremenjenostjo drevesne sestave in količino sanitarne sečnje zaradi podlubnikov. V obdobjih namnožitev podlubnikov so se sanitarne sečnje zaradi podlubnikov stopnjevale na nižji nadmorski višini in na območjih z večjim deležem smreke. Poleg tega smo potrdili negativno povezavo med izpeljanimi načrtovanimi sečnjami in sanitarnim posekom zaradi podlubnikov.
Prof. dr. Jurij Diaci je tudi izpostavil: "Torej, redno gospodarjenje z gozdov vpliva na boljše zdravje gozda. V prihodnje bo potrebno lastnike spodbujati za bolj dejavno gospodarjenje z gozdovi."
Dosežek je bil v članku z naslovom "Forest management history is an important factor in bark beetle outbreaks: Lessons for the future" objavljen tudi objavljen v priznani znanstveni reviji (članek je objavljen na povezavi).
Program nacionalnega dogodka Dan ARRS 2020: Podpiramo odličnost
Predstavitve dosežkov Odlični v znanosti 2020
Celoten dogodek Dan ARRS, Podpiramo znanost, z dne 16.12.2020 je dostopen na povezavi