Društvo za varstvo rastlin Slovenije ima sedež na Biotehniški fakulteti.

Spletni seminar se je začel z uvodnimi nagovori organizatorjev, ki so tokrat izpostavili vlogo prof. dr. Lee Milevoj pri razvoju raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela na področju biotičnega varstva v Sloveniji. Izpostavili niso le njene raziskovalne oziroma znanstvene dosežke in strokovno delo, ki je vplivalo na razvoj področja v praksi, ampak tudi njeno pedagoško delo, saj je za delo na področju biotičnega varstva rastlin navdušila številne mlajše kolege.

V strokovnem delu seminarja je dr. Ivan Žežlina z KGZS – KGZ Nova Gorica (Odd. za varstvo rastlin) predstavil vlogo opazovalno napovedovalne službe pri zagotavljanju učinkovitega in za okolje sprejemljivega varstva rastlin. V svoji predstavitvi je izpostavil tudi pomen preprečevanja vnosa in zgodnjega odkrivanja tujerodnih organizmov v Sloveniji.

V naslednjem prispevku je prof. dr. Stanislav Trdan s Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Oddelka za agronomijo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil biotično varstvo v Sloveniji, s pogledom v zgodovino, pregledom stanja in perspektivo področja, ki ga z novimi izzivi prinaša prihodnost.  
V prispevku je bila posebej izpostavljena pionirska vloga prof. dr. Lee Milevoj pri raziskavah biotičnega varstva rastlin v Sloveniji, zlasti v zvezi s popisom in gojenjem avtohtonih koristnih organizmov, oceno vpliva vrste hrane na hranjenje koristnih organizmov, njenim sodelovanjem in izvedbo prvega vnosa naravnega sovražnika v okviru klasičnega biotičnega zatiranja škodljivcev v Sloveniji, pripravo Pravil o biotičnem varstvu rastlin in objavi prve slovenske monografije o biotičnem varstvu.
Pri pregledu stanja so bili predstavljeni aplikativni in temeljni raziskovalni projekti, povezani s koristnimi organizmi v Sloveniji, predvsem z vidika njihove funkcije kot naravnih sovražnikov listnih uši ter plenilcev škodljivih žuželk, zlasti plenilskih pršic.
Med izzivi, ki jih prinaša prihodnost pa je prof. dr. Stanislav Trdan izpostavil uporabo koristnih organizmov v sistemih pridelave hrane in okrasnih rastlin oziroma kako bi z njimi lahko v kar največji možni meri nadomestili uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
Več informacij o biotičnem varstvu rastlin v Sloveniji, razvoju in kronologiji področja z razvojem pravnih podlag ter predstavitvijo temeljnih in aplikativnih raziskav s področja biotičnega varstva je bilo objavljeno v preglednem prispevku z naslovom Trideset let raziskovalnega in strokovnega dela na področju biotičnega varstva rastlin (plenilci, parazitoidi, entomopatogene in parazitske ogorčice) v Sloveniji. Ta prispevek,  avtorji katerega so prof. dr. Stanislav Trdan, doc. dr. Žiga Laznik in znan. sod. dr. Tanja Bohinc, je bil oktobra objavljen v znanstveni reviji Applied Science (https://www.mdpi.com/2076-3417/10/21/7468).

Spletni seminar se je nadaljeval s predavanjem z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na širjenje rastlinskih škodljivcev in bolezni, v katerem je dr. Saša Širca z Oddelka za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije predstavil enega od pomembnih izzivov, ki jih za varstvo rastlin prinaša prihodnost.

Nato je dr. Tanja Dreo z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo predstavila še en izziv, ki ga za področje varstva rastlin prinaša prihodnost, nove diagnostične metode, ki ponujajo lažje in natančnejše določanje škodljivih organizmov.

Sledila je predstavitev Primoža Žigona z Oddelka za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je predstavil področje integriranega varstva rastlin, predvsem pomen znanja in izkušenj za celostno obvladovanje škodljivih organizmov v kmetijstvu.

Zadnja predstavitev dr. Barbare Piškur z Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije pa je bila povezana z varstvom gozdov v Slovenije in kaj pomenijo zdravi gozdovi za zdravo prihodnost.

Program spletnega seminarja ob mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 je na povezavi.

Spletni seminar so organizirali predstavniki različnih institucij, prof. dr. Stanislav Trdan in doc. dr. Matej Vidrih z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Žežlina s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, KGZ Nova Gorica, dr. Gregor Urek z Oddelka za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije, dr. Magda Rak Cizej z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, dr. Tanja Dreo z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in dr. Alenka Zupančič z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.