Prof. dr. Katarina Čufar je med petimi prejemniki Zoisovega priznanja za pomembne znanstvZaradi pandemije Covid-19 je znanost v preteklih mesecih ponovno pridobila več pozornosti tako v Slovenski družbi kot širše v svetu. Pandemija je na znanost vplivala tudi drugače, spremenila je tradicionalno podelitev najvišjih državnih priznanj na področju znanosti, Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih priznanj in nagrad ter priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije. Nagrajenci in prejemniki priznanj za aktualne in zgodovinsko pomembne dosežke slovenske znanosti so bili predstavljeni v dokumentarnem filmu Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020 (ogled na povezavi).

Med petimi prejemniki Zoisovih priznanj je tudi profesorica in raziskovalka Biotehniške fakultete Katarina Čufar, ki deluje na Katedri za tehnologijo lesa v okviru Oddelka Oddelek za lesarstvo, na področju znanosti o lesu, ki obravnava tudi anatomijo lesa in dendrokronologijo. Prof. dr. Katarina Čufar skupaj s sodelavkami in sodelavci doma in po svetu ugotavlja starost lesa ter originalnost in vrednost lesenih predmetov. Svoje znanje o nastajanju lesa v drevesih in o zapisih preteklih dogodkov, ki jih  beleži les, uporablja tudi za analizo lesa glasbenih inštrumentov, za določanje starosti arheološkega lesa in drugo.

Zoisovo priznanje se podeljuje za pomembne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti in za dosežke, ki trajno prispevajo k razvoju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji, pri tem se upoštevajo dela, ki so bila objavljena v zadnjih sedmih letih pred predlaganjem.

V obrazložitvi za podelitev Zoisovega priznanja za pomembne dosežke so zapisali: »Ko les nastaja, beleži tudi vremenske razmere in zato predstavlja poseben zapis preteklih dogodkov. Te zapise proučuje dendrokronologija, ki jo danes v Sloveniji uporabljamo tudi po zaslugi prof. dr. Katarina Čufar.«

Prof. dr. Katarina Čufar pa je predstavila svoje delo v filmu Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020 z naslednjimi besedami: »Moje delo je izrazito vključeno v tim, zato imajo za vse raziskovalne dosežke zasluge tudi naše sodelavke in sodelavci tukaj in v tuji. Anatomija lesa je zelo pomembna lastnost lesa, je vrojena v les, v njej se odražajo glavne značilnosti drevesnih vrst, ki jih mi preučujemo. Anatomija lesa, nastajanje lesa in dendrokronolija so med seboj povezane. Dendrokronologija pa je znanost, ki se ukvarja z braniko kot s celoto, z braniko, ki je nastala v eni rasni sezoni. Pri našem delu se zelo veliko ukvarjamo z arheološkim lesom, največ smo se ukvarjali z lesom na koliščih v Ljubljanskem barju. Za ta kolišča smo si zadali cilj, da bi ugotovili, koliko so v resnici stara in danes se lahko pohvalimo s tem, da za mnoga drevesa na koliščih točno vemo, v katerem letu so jih posekali in uporabili za stavbe. Takrat, ko je bilo odkrito najstarejše kolo na svetu, je bilo za nami že več let raziskav arheološkega lesa, kjer smo pridobili veliko osnovnega znanja, ki nam je potem omogočilo, da smo lahko to znanje uporabili pri tako pomembnem objektu kot je leseno kolo.«

V letu 2020 je Zoisovo nagrado za življenjsko delo poleg prof. dr. Tamara Lah Turnšek prejel prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Med Zoisovimi nagrajenci za vrhunske dosežke so bili poleg prof. dr. Gregorja Anderluha še prof. dr. Barbara Malič, skupina raziskovalcev, ki jo sestavljajo prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik ter izr. prof. dr. Kozma Ahačič. Zoisova priznanja za pomembne dosežke pa so poleg prof. dr. Katarine Čufar prejeli prof. dr. Boris Kryštufek, izr. prof. dr. Lara Lusa, prof. dr. Samo Kralj in prof. dr. Miha Škerlavaj. Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Janez Trontelj, prejemnik Puhove nagrade za vrhunske dosežke pa je dr. Janko Petrovčič. Priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije je prejel prof. dr. Boštjan Kobe.

Več informacij o dogodku na povezavi