Tropski rastlinjak v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani praznuje 10 let

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je bil pred 10 leti postavljen nov, tropski rastlinjak, v katerem je danes pravi tropski habitat. Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, je ob prvi desetletnici povedal: »Ponosen sem, da nam je uspelo skupaj s sodelavci postaviti in urediti pravi tropski rastlinjak. Od prvega meseca zasaditve, kjer je bila le tu in tam posajena kakšna rastlina, se je do danes razrastla prava tropska džungla.« Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je ob jubileju tropskega vrta povedala: »Botanični vrt je najstarejši pedagoško raziskovalni center Univerze v Ljubljani in tudi s pridobitvami, kot je tropski rastlinjak, ostaja njen pomemben del. Čestitke Botaničnemu vrtu za 10 let uspešnega delovanja tropskega rastlinjaka, ki nas v teh zimskih dneh popelje v čarobni svet tropov.«

Fotografija: dr. Jože Bavcon

Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, je ob prvi desetletnici še izpostavil: »V tropskem rastlinjaku lahko vidite mnoge uporabne tropske rastline: bananovec, ananas, vanilijo, poprovec, cimetovec, klinčevec, kavovec, marakujo, papajo, monstero, mango in mnoge druge. Naš tropski rastlinjak je postal referenčni objekt v regiji in današnje džungle v našem tropskem rastlinjaku smo zelo veseli. V mračnih zimskih dneh pričara pisanost tropov in nas popelje v topel brezskrbni tropski raj.«

Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je ob jubileju tropskega vrta povedala: »V letu 2020 smo se na fakulteti zavzeli, da bi tudi država prepoznala širši pomen Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in ga ustrezno podprla, ne samo s finančnimi sredstvi, ampak tudi z ureditvijo vprašanj, ki ostajajo odprta že dalj časa. Ponosni smo, da je Botanični vrt del naše fakultete, organizacijsko je vpet v Oddelek za biologijo, saj ponuja tudi študentom drugih programov fakultete dragocene izkušnje, tako za praktično in strokovno delo kot za raziskave in pedagoško delo.«

Iz Botaničnega vrta so sporočili tudi, da se še posebej v današnjem času kaže, da so rastline naše tihe spremljevalke, ki nas razveseljujejo z bujnim zelenjem in cvetenjem. Prav zato so površine kot je tropski rastlinjak še kako pomembne ne le za študente ampak za najširšo javnost, ki med rastlinami začuti tisto prabit, potrebo po rastlinah v toplem in svetlem okolju. To smo občutili spomladi, ob zaprtju vrta za javnost zaradi epidemije. Ko smo ga ponovno odprli so ljudje v vrsti stali pred tropskim rastlinjakom in v skladu z vsemi omejitvami čakali na vstop vanj.

V Botaničnem vrtu je danes v oskrbi 5563 rastlin, ki so v rastlinjakih Botaničnega vrta, okrog 400 vrst v sredozemskih rastlinjakih, na prostem pa je še 34.300 rastlin. Semenska banka v Botaničnem vrtu vključuje preko 16 000 vzorcev z več kot 3500 vrstami. V bazi BGCI v Londonu ima Botanični vrt do sedaj vključenih 4735 vrst, znanstveno raziskovalna zbirka vrta pa obsega preko 20 000 enot.