Prof. dr. Fran Jesenko je se je rodil 14. marca 1875 v Škofji Loki. Po končani gimnaziji leta 1895 je odšel na Dunaj, kjer je študiral naravoslovje in leta 1900 doktoriral. Jeseni 1909 je zasedel mesto asistenta-demonstratorja na rastlinogojski postaji visoke šole za poljedelstvo na Dunaju, leta 1913 je bil habilitiran v docenta za rastlinogojstvo in vrtnarstvo. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v domovino, kjer je bil najprej v službi kot docent na univerzi v Zagrebu, leta 1921 pa je postal redni profesor za botaniko na univerzi v Ljubljani. 

Njegovo raziskovalno delo je začel na področju floristike, kasneje se je usmeril v preučevanje fiziologije rastlin, vsekakor pa sta bili genetika in žlahtnenje dve področji, ki sta raziskovalnemu delu dr. Jesenka dali poseben pečat. Bil je eden prvih na svetu, ki mu je s pomočjo kromosomskega inženiringa, kombinacije dveh vrst - pšenice in rži, uspelo dobiti novo rastlinsko vrsto. S tem je postavil temelje za razvoj nove vrste žita, imenovano tritikala, posebej primerne za podnebno manj ugodna območja oz. potencialno vedno bolj aktualne v napovedovanih razmerah podnebnih sprememb. Dosežek je po pomenu primerljiv s sedaj aktualnimi genskimi tehnologijami, katerih rezultati, gensko spremenjeni organizmi, burkajo mnenja strokovne in laične javnosti. Svojo bogato življenjsko pot je sklenil v zanj najlepšem okolju, na poti čez Komarčo, kjer je leta 1932 omahnil v globino, si zlomil hrbtenico in tri dni kasneje, 14. julija 1932, umrl.

Prof. dr. Marina Pintar je v svojem govoru posebej opozorila, da je bil prof. dr. Fran Jesenko tudi eden najbolj vnetih zagovornikov in soustvarjalcev Triglavskega narodnega parka: »Zavedal se je pomena pestrosti rastlinskega in živalskega sveta – biodiverzitete, katere nujnost ohranjanja so Združeni narodi pred leti zajeli v določitvi 15. od 17 Ciljev trajnostnega razvoja, h katerim naj bi se zavezalo človeštvo za lastno preživetje. Bil je prvi, ki je v slovenskem prostoru opozarjal na vpliv preveč intenzivnega kmetijstva na okolje, kar ostaja aktualen izziv za raziskovalce, stroko in prakso tudi v današnjih časih, ko se vedno bolj zavedamo hkratnega pomena lokalno pridelane hrane in tudi čistega okolja za naše zdravje.«
Kljub temu, da je deloval kot raziskovalec in pedagog, kot zagovornik ustanovitve Triglavskega naravnega parka, kot predsednik Smučarske zveze Jugoslavije, kot mecen študentom, pa je v Škofji Loki manj poznan. Prof. dr. Marina Pintar je kot someščanka izpostavila tudi: »Naj na koncu izrazim še svoje osebno veselje in občutek ponosa, da sem ena ne tako številnih kolegic in kolegov, ki v kombinaciji zasebno-službeno povezujemo Škofjo Loko, rojstni kraj prof. dr. Frana Jesenka, in katerega prebivalci smo toliko generacij za njim tudi mi, in Biotehniško fakulteto v Ljubljani - naše skupno mesto izpolnjevanja  profesionalnega poslanstva.« Biotehniška fakulteta v čast prof. dr. Frana Jesenka in popularizacijo znanosti v Škofji Loki vsako leto pripravi tudi dogodek, Jesenkovo popoldan, ki je letos že sedmič zaporedoma v organizaciji Biotehniške fakultete in Občine Škofja Loka potekalo v Sokolskem domu v Škofji Loki. V prvem delu dogodka so že nekdanji  študenti na poljuden način predstavili svoja magistrska dela, v drugem delu pa je predavanje aktualnega Jesenkovega nagrajenca.

Na koncu pa velja poudariti, da je izjemno delo prof. dr. Frana Jesenka izpostavljeno na različnih lokacijah, kjer je deloval: prijatelji so ob vznožju Šišenskega hriba postavili spominski kamen; botaniki so mu odkrili spominsko ploščo v Botaničnem vrtu v Ljubljani; po drugi svetovni vojni so v Mestnem logu ustanovili Jesenkovo vrtnarijo; po njem so poimenovali Jesenkovo cesto v Spodnji Šiški; Muzejsko društvo v Škofji Loki mu je na rojstni hiši na Kopališki ulici v Škofji Loki odkrilo spominsko ploščo; v njegov spomin je poimenovana Jesenkova pot – 3 km dolga učna pot na Rožniku v Ljubljani, ob kateri so prikazane in označene različne drevesne vrste; leta 2008 mu je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v Ukancu, pri Domu pri Savici, odkrila spominsko obeležje.