Prof. dr. Mojca Narat je skupaj s študenti 2. letnika magistrskega študija Biotehnologije pripravila simpozij o PREGLEDU CEPIV PROTI SARS-CoV-2, nato pa še kratko poljudno predavanje z delovnim naslovom O CEPIVIH ZA NE-NARAVOSLOVCE

22.01.2021

Prof. dr. Mojca Narat je skupaj s študenti 2. letnika magistrskega študija Biotehnologije pripravila simpozij o PREGLEDU CEPIV PROTI SARS-CoV-2, nato pa še kratko poljudno predavanje z delovnim naslovom O CEPIVIH ZA NE-NARAVOSLOVCE

V začetku januarja 2021 so študenti 2. letnika magistrskega študija Biotehnologije v okviru predmeta Imunske tehnologije pripravili seminarske naloge, ki obravnavajo molekularne mehanizme imunskega odziva in delovanja vseh štirih glavnih skupin vakcin ter delovanje testov za odkrivanje okužb ter jih predstavili v obliki mini simpozija. Prof. dr. Mojca Narat, imunologinja in predstojnica Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Oddelku za zootehniko ter vodja kolegija študija Biotehnologija na Biotehniki fakulteti Univerze v Ljubljani je povedala: »V večini imen podjetji, ki razvijajo cepivo, se pojavijo besede, ki dejavnost povezujejo z biotehnologijo in znanstveni izziv priprave cepiv s sodobnimi biotehnološkimi pristopi se mi je zdel čudovita popotnica za študente, sporočilo, da je priložnosti za njihovo kariero ogromno. Zato smo s študenti magistrskega študija Biotehnologije izkoristili pojav pandemije z novim virusom SARS-CoV-2 in problematiko razvoja cepiv spremenili v študijsko snov. Ob pripravi seminarjev so se študenti ne le naučili veliko o postopkih priprave vakcin ampak tudi pridobili izkušnjo priprave kratkega predavanja in njegove javne predstavitve, pa tudi družbeno odgovornega ravnanja v smislu ozaveščanja in posredovanja korektnih informacij. Tako so za so-študente in sodelavce na fakulteti pripravili mini simpozij o cepivih. Po objavi so nam ne-naravoslovci pojasnili, da so teme, predstavljene na mini-simpoziju, za ljudi z manj naravoslovnega znanja preveč strokovne, zato smo pripravili še poljudno predavanje z delovnim naslovom »O cepivih za ne-naravoslovce.« Poljudno predavanje nazorno prikazuje delovanje celice in virusa in štirih glavnih skupin vakcin. V okviru simpozija pa so predstavljeni molekularni mehanizmi imunosti in delovanja vakcin proti SARS-CoV-2 ter delovanje testov za odkrivanje okužb na virus SARS-CoV-2.

Študentje 2. letnika magistrskega študija Biotehnologije so skupaj s prof. dr. Mojco Narat, imunologinjo in predstojnico Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Oddelku za zootehniko ter vodjo kolegija študija Biotehnologija na Biotehniki fakulteti Univerze v Ljubljani zbrali informacije o virusu SARS-CoV-2 in objavljenih študijah o cepivih ter pripravili štiri urni simpozij s katerim so želeli zaposlenim in študentom Biotehniške fakultete predstaviti delovanje virusa, cepiv in testov za odkrivanje virusa.

Mini simpozij z naslovom PREGLED CEPIV PROTI SARS-CoV-2 je razdeljen v pet sekcij. Po uvodnem pozdravu prof. dr. Mojce Narat, nosilke predmeta Imunske tehnologije, so v prvi sekciji z naslovom »B- in T-celični imunski odziv: kaj vemo in kako naj delujejo vakcine« Angela Doneva, Vanja Kolar in Anja Rutar predstavile »Imunološke dejavnike pri razvoju cepiv proti SARS-CoV-2«; Kaja Bažec, Alen Fuks, Urban Popelar in Anja Trupej »Aktivacijo B-celične imunosti ob okužbi z virusom SARS-CoV-2« ter Klavdija Fortuna, Manca Furlan, Katja Jamnik in Tena Janežič »Aktivacija T-celične imunosti ob okužbi z virusom SARS-CoV-2«.

V okviru druge sekcije z naslovom »Inaktivirana in proteinska cepiva« so Petra Jelovšek, Živa Kolenc, Eva Lavrenčič in Tina Modrijan predstavile »Inaktivirano cepivo: primer Sinovac«; Lara Beden, Terezija Jovanovski, Maša Resnik in Simon Troha pa »Proteinsko cepivo: primer Novavax«.

V okviru tretje sekcije z naslovom »Vektorska/adenovirusna cepiva« so Nuša Papler, Urša Šipec in Lana Žura predstavile »Cepivo Oxford- AstraZeneca« Marija Jovcevska in Jernej Kralj sta predstavila »Cepivo Sputnik V«; Miha Bajc, Gabrijela Lorenčič, Tim Medved in Nina Mele pa »Cepivo CanSino BIO«.

V okviru sekcije štiri z naslovom »DNA in RNA cepiva« so Tomaž Kasunič, Anže Lovše in Jan Otoničar predstavili »DNA cepivo: cepivo, ki ga razvijajo na KI«, Kristina Matjašič, Pina Osovnikar in Marija Zaharijeva pa so predstavile »RNA cepivi: BioNTec/Pfizer in Moderna«.

V peti sekciji z naslovom »Testi za odkrivanje/potrjevanje okužb« so Tim Godec, Daniel Krklec, Maks Evgen Obelšer in Jan Slunečko predstavili »PCR testi in potek testiranja pri nas«, Ana Markež, Anja Pavlin, Matevž Rečnik in Gašper Renko pa »“Hitri” antigenski testi«.

Mini simpozij z naslovom PREGLED CEPIV PROTI SARS-CoV-2 je dostopen spodaj. Za študente in zaposlene na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki si boste izbrali le določeno predavanje, je v programu mini simpozija poleg predavanja zapisan tudi čas simpozija pri katerem se na posnetku določeno predavanje prične.

Prof. dr. Mojca Narat je pojasnila: »Sodelavci na katedri so bili navdušeni nad vsebino, predstavljeno na mini simpoziju. Drugi zaposleni na našem oddelku, Oddelku za zootehniko, pa so nas opozorili, da je simpozij zelo strokoven. S sodelavci na katedri smo se dogovorili, da pripravimo krajšo in bolj poljudno razlago o delovanju celice, virusa in seveda o različnih mehanizmih delovanja cepiv. Tako je nastal video z delovnim naslovom O CEPIVIH ZA NE-NARAVOSLOVCE.«

Video posnetek z delovnim naslovom O CEPIVIH ZA NE-NARAVOSLOVCE, ki so ga pripravili na Katedri za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Oddelku za zootehniko Biotehnike fakultete Univerze v Ljubljani za sodelavce in študente fakultete, je dostopen spodaj:

V Laboratoriju za imunologijo in celične kulture Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Oddelku za zootehniko Biotehnike fakultete Univerze v Ljubljani so se z virusom srečali tudi v praksi, saj so uspešno izdelali monoklonska protitelesa za »spike protein« virusa SARS-CoV-2. Prof. dr. Mojca Narat je o tem povedala: »S temi protitelesi, ki smo jih za slovensko podjetje izdelali v laboratoriju naše katedre, smo se vključili v skupna prizadevanja v boju proti pandemiji covid-19. Z razvojem protiteles za »spike proteine« virusa SARS-CoV-2 smo potrdili svoje znanje in izkušnje. Vesela sem, da fakulteta razume pomen sodelovanja z gospodarstvom, saj lahko le tako na naše študente prenašamo res aktualno znanje in izkušnje. Prav ponosna pa sem na študente, ki so se res angažirali, skupaj »na daljavo« smo prebili kar precej ur ob diskusijah in pripravah, na koncu pa je to zame ena najboljših izkušenj v moji pedagoški karieri.«