Simulator razvoja bo na podlagi dejanskih podatkov o rasti dreves, mortaliteti in pomlajevanju za sestoje različnih rastiščnih tipov napovedoval razvoj v naslednjih desetletjih. Pomemben del simulatorja bodo režimi gospodarjenja, ki jih bo uporabnik lahko sam izbiral in tako spremljal učinek gospodarjenja na zgradbo in strukturo sestojev. Pri prognozi rasti, mortalitete in pomlajevanja se raziskovalci nameravajo opreti na podatke več kot 100.000 stalnih vzorčnih ploskev Zavoda za gozdove Slovenije, na katerih desetletja dolgo spremljamo razvoj gozdov.

Raziskovalci se bodo lotili tudi odkrivanja odvisnosti med srednjimi merami sestojev in parametri v matematičnih funkcijah, s katerimi lahko teoretično opišemo debelinsko strukturo ali zgornjo sestojno višino. Tako bodo poskusili predstaviti dejansko debelinsko strukturo enomernih sestojev s porazdelitvenimi funkcijami, s čimer bi zmanjšali število potrebnih vhodnih podatkov za zagon simulatorja. Pri razvoju modela je predvideno sodelovanje z Bernsko univerzo.

Partner v projektu, Gozdarski inštitut Slovenije bo na nacionalni ravni preveril delovanje dveh obstoječih modelov v Evropi in na podlagi simulacij za več podnebnih scenarijev in režimov gospodarjenja ocenil možnosti uporabe in razvoja takšnih modelov za Slovenijo.

Projekt je financiran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP) in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v skupni vrednosti 150.000 €. Pri projektu z Biotehniške fakultete sodelujeta prof. dr. Andrej Bončina in doc. dr. Matija Klopčič. Potekal bo do oktobra 2023, na projektu bosta raziskovalna delovala dva doktorska študenta.

»Izdelati simulator v tako kratkem času je ambiciozno, vendar dosegljivo. V tem času bi želeli postaviti predvsem dobro osnovo za nadgradnjo v prihodnje«, je še povedal vodja projekta doc. dr. Andrej Ficko.