Na Oddelku za zootehniko bodo v okviru raziskovalnega projekta izdelali strategijo upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji

02.02.2021

Na Oddelku za zootehniko bodo v okviru raziskovalnega projekta izdelali strategijo upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji

V okviru raziskovalnega projekta Ciljno raziskovalnega programa »Zagotovimo si hrano za jutri v letu 2020« bodo predstavniki Oddelka za zootehniko Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani in Zavoda za ribištvo Slovenije izdelali strategijo upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji. Dr. Aleš Snoj, s Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vodja raziskovalnega projekta, je povedal: »Za upad populacije in zmanjševanje razširjenosti potočne postrvi (Salmo trutta, Linnaeus 1758) v Sloveniji v zadnjih letih je več vzrokov, od sprememb v okolju, kot sta slabšanje stanja habitatov in dvig povprečne temperature vode, do neustreznega upravljanja s to vrsto. Naš cilj v projektu je, da bomo na podlagi analize obstoječega stanja potočne postrvi, njenega dosedanjega upravljanja in pogojev, ki jih imajo izvajalci ribiškega upravljanja, opredeliti pogoje in smiselna območja, v okviru katerih se bo v Sloveniji izvajalo upravljanje s potočno postrvjo.« Dr. Daša Zabric z Zavoda za ribištvo Slovenije, ki je partner v projektu, pa je izpostavila: »Strategija upravljanja s potočno postrvjo bo vključena v Program upravljanja rib (dvanajstletni program), ki je krovni dokument na državni ravni za upravljanje z ribami in drugimi vodnimi organizmi na celinskih vodah v Republiki Sloveniji ter v ribiško gojitvene načrte (šestletni izvedbeni načrt), kjer se načrtuje podrobno ribiško upravljanje za posamezne ribiške revirje po posameznih vrstah rib. Dokument je zavezujoč, kar je zagotovilo, da bo strategija zaživela tudi v praksi.«

Fotografija atlantske ribogojniške potočne postrvi (avtor: dr. Aleš Snoj)

Neustrezno upravljanje s potočno postrvjo se kaže predvsem v uporabi domesticirane ribogojniške atlantske linije, ki so jo ribiške družine nekaj desetletij vlagale v odprte vode (poribljavanje), kjer se je le-ta križala z avtohtonimi osebki. Pri pripravi strategije upravljanja s potočno postrvjo bo treba tako najprej določiti stopnjo genetske čistosti in sorodnosti populacij. Sledilo bo določanje upravljavskih enot ter določanje pravil vzreje potočne postrvi v ribogojnicah in gojitvenih potokih.

Avtohtona slovenska potočna postrv (avtor: Peter Valič)

Pri opredelitvi upravljavskih območij in upravljavskih enot bo treba upoštevati tudi spremenjene razmere v naravi zaradi degradacije habitatov in podnebnih sprememb ter vire, s katerimi razpolagajo upravljavci ribiškega upravljanja.

Za dolgoročno uspešnost implementacije strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji je v projektu predvideno tudi oblikovanje načrta za vzpostavitev sistema stalnega preverjanja genetskega materiala, ki se uporablja pri vzreji potočne postrvi.

Križanec med atlantsko in avtohtono slovensko potočno postrvijo (avtor: dr. Aleš Snoj)

Strategija upravljanja bo vpeljevala tudi nove pristope, ki bodo po eni strani omogočali bolj trajnostno rabo naravnega vira, po drugi strani pa bo v pomoč izvajalcem ribiškega upravljanja.

Partner v CRP projektu z naslovom Izdelava strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji je poleg Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani tudi Zavod za ribištvo Slovenije, v projekt pa bodo vključene ribiške družine, ki upravljajo s potočno postrvjo in ribogojce ter strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z varovanjem vrst in habitatov.

CRP z naslovom Izdelava strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji, ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo potekal 24 mesecev.

Vodja raziskovalnega projekta:
dr. Aleš Snoj, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, E: T: 01 320 3912

Kontaktna oseba:
dr. Daša Zabric, Zavod za ribištvo Slovenije, E: G: 031 612 768