Predstavitev publikacije Avtohtone medovite rastline se je začela z uvodnim nagovorom prof. dr. Nataše Poklar Ulrih, dekanje Biotehniške fakultete, ki ga je zaradi nujno odsotnosti dekanje prebirala asis. dr. Blanka Ravnjak: »Botanični vrt Univerze v Ljubljani je pomemben del Biotehniške fakultete. V zadnjem letu sem ga večkrat obiskala in me vedno navduši z novo zgodbo, novo vsebino, novo rastlino, ki je pomembna za obiskovalce in biodiverziteto. Med sprehodom se v vrtu prepleta modernost s tradicijo, avtohtonost s podnebnimi spremembami, pa vendar se vsa nasprotja v naravi, ki nas obdaja uravnotežijo in v sobivanju z drugimi najdejo svoj prostor. Ta sposobnost sobivanja bi nas morala večkrat navdušiti tudi v našem vsakdanu.«

Sledila je predstavitev vsebine publikacije Avtohtone medovite rastline. V uvodu je asis. dr. Blanka Ravnijakar pojasnila razloge za nastanek publikacije: »Publikacija je nastala na pobudo obiskovalcev, ki se zavedajo pomena opraševalcev, predvsem čebelarjev, ki so si želeli znanja tudi s področja medovitih rastlin, predvsem katere rastlinske vrste so primerne za določena okolja in kaj je pomembno za njihovo vzdrževanje.« Knjiga Avtohtone medovite rastline je razdeljena na več delov, v prvem delu so predstavljeni osnovni termini, kaj so medovite rastline, kakšna je povezanost med rastlinami in čebelami. Sledi del knjige v katerem so predstavljene posamezne avtohtone medovite vrste. Izbrane so predvsem tiste, ki so prepoznane kot travniške ali so kako drugače vključene v naša okolja, manj pa so prepoznane kot medovite rastline. Posamezne rastlinske vrste so predstavljeni z različnih zornih kotov ter glede na letni čas cvetenja, saj je za čebele pomembno, da se paša zagotovi skozi celo leto. V Botaničnem vrtu se pogosto srečujejo tudi z vprašanjem, kako zasaditi čebelam prijazen vrt, zato je zadnji del knjige namenjen predstavitvi kako se lotiti načrtovanja medovitega vrta, kako izbrati rastline glede na dano okolje. V tem delu knjige so opisani tudi primeri medovitih vrtov, ki jih je vse več v Mestni občini Ljubljana in po celi Sloveniji. 
Izr. prof. dr. Janko Božič, je predstavil vsebino publikacije vezano na čebele in znanje, ki so ga razvili z raziskovalno skupino na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete: »Najprej kot čebelarja in kasneje kot biologa me je zanimalo, kje se čebele pasejo. V dijaških časih sem začel s pripravo načrta čebelje paše. Danes poznamo več drugačnih, različnih in zelo učinkovitih metod za preučevanje čebelje paše.«

Nato sta asis. dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon predstavila še dve mednarodni objavi, dr. Jože Bavcon je predstavil objavo o novih sortah zvončkov v knjigi najstarejšega hortikulturnega združenje Royal Hortikulture Society, asis. dr. Blanka Ravnjak pa je predstavila objave v prestižni letni knjigi belgijskega dendrološkega društva, ki predstavljajo strokovno petdnevno ekskurzijo po Sloveniji.

 
Dr. Jože Bavcon je ob predstavitvi povedal, da zvončki že cvetijo: »Tako kot vsako leto so začeli zvončki v Sloveniji cveteti v toplejšem območju v decembru, v začetku februarja pa so se že začeli odpirati tudi v osrednji Sloveniji. V publikaciji so prestavljene nove sorte zvončkov, Green Dots, Galanthaus nivalis Kras, Galanthaus nivalis Olive Patch, Galanthaus nivalis  Birth in Galanthaus nivalis Tris.« 

Asis. dr. Blanka Ravnjak pa je povedala: »Naše rastline v Botaničnem vrtu, predvsem pa znanje o njih, želimo deliti z obiskovalci, tako prek publikacij, predavanj, delavnic, ekskurzij ali kako drugače. Leta 2019 smo tako za kolege z belgijskega dendrološkega društva pripravili petdnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Že med obiskom so bili navdušeni nad Slovenijo. Sedaj ob izdaji letne knjige društva pa so nas z opisi in objavami ponovno spomnili, kako vroča točka biodiverzitete v Evropi in svetu je Slovenija oziroma v kakšne raju pravzaprav živimo.«

On-line predstavitev se je zaključila z vprašanji novinarjev in obljubo dr. Jožeta Bavcon, da se čim prej srečamo v živo: »Botanični vrt Univerze v Ljubljani je odprt, saj smo v času epidemije ugotovili, da obiskovalke in obiskovalci potrebujejo stik z naravo. To se kaže tudi v številu obiskovalcev, ki je bilo pred epidemijo pogojeno z vremenom, danes pa imamo obisk ne glede na vremenske razmere. Odprti je tudi tropski rastlinjak, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov za omejitve širjenja virusa SARS-CoV-2.«

Video predstavitev publikacije Avtohtone medovite rastline in drugih aktivnosti v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na povezavi