BFestival, predstavitev znanstvenih dosežkov strok, je bil prvič organiziran v letu 2019, takrat je potekal v Dvorani Janeza Hribarja Biotehniške fakultete. Že naslednje leto je bila, ravno nekaj dni pred dogodkov razglašena epidemija in predstavitev izbranih znanstvenih dosežkov je potekala konec septembra 2020kot spletni dogodek. V letu 2021 se sledi tradiciji in se podelitev Jesenkovih nagrad, v okviru katerih poteka tudi BFestival, organizira najbližje rojstnemu dnevu Frana Jesenka, torej 14. marcu. Pri organizaciji BFestivala 2021 se je sledilo navodilom in ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato tudi v letu 2021 BFestival poteka kot spletni dogodek, ki se odvija v sejni sobi dekanata Biotehniške fakultete in je dostopen na YouTube kanalu Biotehniške fakultete. 

Prisotne in udeležence prek spleta je najprej nagovorila prof. dr. Nataše Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete, ki je zaključila z besedami: »Vsem avtorjem, izbranih raziskovalnih dosežkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v letu 2021, iskreno čestitam. Obenem pa se vsi skupaj še bolj zavežimo ciljem za doseganje znanstvene odličnosti in družbene prepoznavnosti. Družba je na prelomu in rabi slovensko znanost. To še posebej velja za vede o življenju, ki jih gojimo na Biotehniški fakulteti in jih želimo tudi s takimi dogodki še dodatno promovirati.«

Sledil je nagovor prof. dr. Miha Humarja, prodekana za znanstvenoraziskovalno delo: »Biotehniška fakulteta goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje ter si prizadeva dosegati odličnost in najvišjo kakovost na raziskovalnem in pedagoškem delu. Zavedamo se, da le kvalitetno raziskovalno delo vodi v ustvarjanje novega znanja, ki ga nato dnevno posredujemo študentom. V prihodnje si želimo še tesneje preplesti raziskovalne skupine na naši fakulteti. Nova sodelovanja vodijo do novih idej, boljšega izkoristka opreme, odmevnih objav in odpiranja novih multidisciplinarnih področij. Eden od ključnih pogojev za tesnejše sodelovanje je poznavanje drug drugega. Na BFestivalu drug drugemu predstavimo širok spekter raziskovalnega dela, ki poteka na naši fakulteti. Verjamemo, da se bodo tudi na podlagi BFestivala ustvarile nove projektne skupine, ki bodo posegale po najvišjih objavah in prijavljale najodličnejše projekte.«

Prof. dr. Andrej Bončina, slavnostni govornik, z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, je predstavil posebnosti pri raziskavah, ki potekajo na področju gozdarstva: »Prof. dr. Andrej Bončina, slavnostni govornik z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, je o posebnostih raziskovalnega dela na področju gozdarstva povedal: »Prva posebnost je, da gozdove raziskujemo na različnih ravneh biološke organizacije: na ravni genov, celic, osebkov, populacij, združb in ekosistemov. Druga značilnost: del raziskav poteka v velikem prostoru – tudi na krajinski ali regionalni ravni. Zato uporabljamo specifične metode, ki temeljijo na terenskih snemanjih, vzorčenjih, daljinskih zajemih podatkov, kot so telemetrijska snemanja ali satelitski in lidarski posnetki gozdnega površja. Tretja posebnost je časovna razsežnost raziskav; vsaj nekatere procese je treba raziskovati v dolgih obdobjih, lahko nekaj desetletij ali celo več, zato je pomembno, da bi imeli podporo pri vzdrževanje trajnih raziskovalnih objektov, neke vrste gozdnih laboratorijev, kar sedaj ni primer. In še nekaj velja omeniti: raziskovalci na oddelku kljub majhnemu številu pokrivamo raznovrstna področja. 
Bibliometrični kazalniki kažejo na ugoden razvoj raziskovalne skupine, najodmevnejši članki naših raziskovalcev (npr. Krofla in Jerine) beležijo preko 700 citatov. Za uspešno znanstveno-raziskovalno delo so poleg objav pomembne še druge stvari. Pomembno je, kako raziskovalci vzgajamo nove kadre in izboljšujemo raziskovalno okolje za mlajše generacije, ki prihajajo. Pomembno je, kako izsledke vgrajujemo v pedagoško delo, da pridejo do naših diplomantov in se pozneje operacionalizirajo v praksi. Oddelek je do sedaj vzgojil okoli 2500 strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Med izzivi za prihodnjo delo bi izpostavil socialne, ekonomske in predvsem okoljske (podnebne) spremembe, mednarodno sodelovanje, digitalizacija in računalniške tehnologije ter predstavljanje znanstveno-raziskovalnega dela.«

Sledila je predstavitev znanstvenih dosežkov. Vsi znanstveni dosežki strok, ki so bili predstalvjeni na BFestivalu 2021, so objavljeni v Brošuri BFestivala 2021 na povezavi.

Najprej je izr. prof. dr. Ana Slatnar, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Oddelku za agronomijo, predstavila znanstveni dosežek z naslovom »Vpliv namakanja na pridelek in vsebnost primarnih ter sekundarnih metabolitov pri vrstah čilija Capsicum annuum L. in Capsicum chinense Jacq«. Izr. prof. dr. Ana Slatnar je izpostavila: »Posledice pogostejših ekstremnih vremenskih razmer, kot je pomankanje vode, postavljajo panogo kmetijstva ter kmete pred številne zahtevne izzive. Rezultati raziskave bodo pomembno doprinesli k novim spoznanjem metabolnega odziva rastlin čilijev na sušni stres, kar bo pripomoglo k razvoju inovativnih in okolju prijaznih tehnoloških postopkov.«

Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, s Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Oddelku za biologijo, je predstavila znanstveni dosežek z naslovom »Nevrotropna črna kvasovka Exophiala dermatitidis deluje nevrotoksično na nevroblastomske celice in povzroči njihovo smrt«. Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman je izpostavil: »Doslej je veljalo, da nevrotropne glive povzročajo okužbe možganov pri človeku preko vnosa v obliki aerosolov. Ta raziskava pa postavlja temelje za doslej neznan prodor preko živčnega sistema in izpostavlja možne posredne in neposredne razloge za razvoj določenih nevrodegenerativnih bolezni, kot je npr. Alzheimerjeva bolezen.«

Izr. prof. dr. Milan Kobal, s Katedre za krajinsko znanost in geoinformatiko na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, je predstavil znanstveni dosežek z naslovom »Nova metodologija kartiranja skalnih podorov: od množičnega mobilnega zbiranja podatkov do validacije modeliranja skalnih podorov«. Izr. prof. dr. Milan Kobal je izpostavil: »V članku smo predstavili mobilno aplikacijo (platforma Collector for ArcGIS) za zbiranje lokacij in dodatnih atributov za območja proženja skalnih podorov in odložene skalne bloke. Glavni namen predstavljene metodologije je bil razviti nov model (ROCK-EU) za modeliranje skalnih podorov in varovalnega učinka gozda pred njimi na nivoju celotnih Alp.«

Asist. dr. Tadej Bevk, s Katedre za krajinsko planiranje in oblikovanje na Oddelku za krajinsko arhitekturo, je predstavil znanstveni dosežek z naslovom »Energetske krajine prihodnosti«. Asist. dr. Tadej Bevk je izpostavil: »Rezultati kažejo, da sta za nastanek kakovostnih in prepoznavnih energetskih krajin pomembna vključujoč in strateško naravnan načrtovalski postopek ter oblikovanje, ki upošteva obstoječe krajinske strukture. Dosežek je del opusa raziskav programa Urejanje krajine kot bivalnega okolja, v katerih proučujemo odnosu med kakovostjo krajine in rabo obnovljivih virov. S spoznanji prispevamo k načrtovanju in vzpostavljanju kakovostnih energetskih krajin prihodnosti.«

Prof. dr. Katarina Čufar, s Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo, bo predstavila znanstveni dosežek z naslovom »Prostorsko-časovna ocena rasti bukve zaradi vpliva ekstremnih vremenskih dogodkov v Sloveniji – združevanje podatkov o širinah branik in daljinskega zaznavanja«. Prof. dr. Katarina Čufar je izpostavila: »Največje spremembe vegetacijskega indeksa EVI so povezane z obsežnim žledolomom v letu 2014, ki je povzročil velike poškodbe dreves in posledično upad letnega prirastka. Prikazi sprememb EVI na zemljevidu nakazujejo, na katerih območjih v Sloveniji je bukev najbolj občutljiva za podnebne spremembe. Rezultati omogočajo, da spoznanja, ki jih pridobimo na nivoju drevesa, razširimo na razumevanje procesov na nivoju gozda, kar je pomembno za načrtovanje ukrepov za uspešno blažitev učinkov ekstremnih vremenskih dogodkov.«

Doc. dr. Dušan Terčič, s Katedre za znanosti o rejah živali na Oddelku za zootehniko, je predstavil znanstveni dosežek z naslovom »Vpliv odvračal na stanje perja, kakovost jajc, obnašanje in proizvodne lastnosti pri kokoših Nesnicah«. Doc. dr. Dušan Terčič je izpostavil: »Med kokošmi nesnicami se pogosto pojavljata dve obliki anomalij v obnašanju: agresivno kljuvanje perja in kanibalizem. Obe obliki sta problematični tako z gospodarskega vidika (večja poraba krme, pogini živali) kot tudi z vidika počutja živali (rane, krvavitve, bolečine). Dosežki raziskave ponujajo nov vpogled v odzivanje kokoši na posamezna odvračala kot tudi vpliv odvračal na strukturo perja. Rezultati raziskave so bili objavljeni v mednarodno odmevni reviji Frontiers in Veterinary Science.«

Prof. dr. David Stopar, s Katedre za mikrobiologijo na Oddelku za živilstvo, je predstavil znanstveni dosežek z naslovom »Omejitve pri hidrodinamskem odstranjevanju biofilmov iz vodovodnih sistemov«. Prof. dr. David Stopar je izpostavil: »V tej raziskavi smo postavili model distribucijskega sistema z mrtvim kanalom, z materiali in dimenzijami, ki se uporabljajo v standardnih vodovodnih sistemih. Biofilmi v mrtvem kanalu so v primerjavi s stagnirajočimi razmerami rasli dvakrat hitreje, ko je bil pretok v glavni cevi turbulenten. Na biofilme v mrtvem kanalu pogoji izpiranja v glavni cevi niso vplivali. Računska simulacija dinamike tekočin je pokazala, da biofilmov iz mrtvega kanala ni bilo mogoče hidrodinamsko odstraniti v globinah, ki so bile večje od enega premera cevi. Biofilmi, ki rastejo nad to mejo, predstavljajo potencialni vir za reinokulacijo in rekolonizacijo preostalega vodovodnega sistema.«

V zaključku je prof. dr. Miha Humar, prodekan za znanstveno raziskovalno delo, povzel pomen znanstvenih dosežkov: »Biotehniška fakulteta zavzema osrednje mesto na področju uporabnih ved o življenju. Takšno vlogo želi ohraniti in utrditi tudi v prihodnje. To nam bo uspelo le, če se bomo ustrezno odzvali na nevarnosti in priložnosti v spreminjajočem se domačem in tujem okolju, in če bomo znali izkoristiti svoje notranje prednosti. Eden od ciljev Biotehniške fakultete je postati ena od petih najbolj prepoznanih fakultet na področju uporabnih ved o življenju v Evropi, zato bo vodstvo Biotehniške fakultete še naprej podpiralo najbolj prodorne raziskovalce.«