Celotna podelitev Jesenkovih nagrad v letu 2021 bo v kratkem objavljena na You Tube kanalu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Nadaljevala je slavnostna govornica prof. dr. Urška Vrhovšek, alumna Biotehniške fakultet, ki vodi raziskovalno skupino na Inštitutu za hrano in nutricistiko v Italiji in izpostavila pomen povezovanja znanja slovenskih znanstvenikov v tujini z institucijami v Sloveniji: »Danes Biotehniška fakulteta sodi med največje članice Univerze v Ljubljani. Je izobraževalna in raziskovalna inštitucija velikega nacionalnega pomena za razvoj kadra in lastnega znanja v Sloveniji. Z vidika znanstvene odličnosti in internacionalizacije je Biotehniška fakulteta uvrščena med vodilne članice Univerze v Ljubljani. Lahko se pohvali z zelo samoiniciativnimi študenti, ki organizirajo poletne šole, vrsto drugih dogodkov, sodelujejo na različnih tekmovanjih in prireditvah ter z odmevnimi rezultati pomagajo dvigovati ugled fakultete. … In ko že govorimo o odhodu v tujino, je pomembno dejstvo, da se mladi, pa tudi izkušeni znanstveniki, podajo v svet. Prosti pretok delovne sile je temeljno načelo Evropske unije in z vstopom vanjo je Slovenija omogočila svojim državljanom, da to načelo uresničujejo. Pa gre za beg ali kroženje možganov? … Med pomembne pozitivne učinke začasnih pa tudi trajnih selitev sodijo mreže, ki jih priseljenci v neki državi vzdržujejo s svojo matično državo. In te mreže so lahko pomemben vir trajnega  prenosa znanja na različnih nivojih. Tako mrežo bi lahko ustvarili med institutom na katerem delam in nekim osrednjim – nacionalnim institutom na področju hrane v Sloveniji. Takšna institucija bi  zagotavljala najboljšo povezavo z najnovejšimi slovenskimi in svetovnimi dognanji ter bi bila odprta za interdisciplinarna znanja vseh pomembnih panog, ki se prepletajo s proizvodnjo živil. Ideja, da bi na slovenskem zrasel nacionalni inštitut za hrano, se mi zdi odlična, saj je na Biotehniški fakulteti dovolj znanja, in bi lahko bila osrednja vodilna inštitucija nacionalnega instituta za hrano. Tak institut bi predstavljal nujno potrebno strateško in razvojno in raziskovalno podporo mikro, majhnim, srednjim in velikim podjetjem v proizvodnji živil in bi  združil institucije, ki delujejo na področju hrane in prehrane v Sloveniji.«

Nato je prof. dr. Miha Humar, prodekan za znanstveno raziskovalno delo, podal poročilo o izboru Jesenkovih nagrajencev: »Za podelitev Jesenkove nagrade posamezniku za življenjsko delo je bilo predlaganih šest kandidatov, za najboljšega diplomanta doktorskega študija 3. stopnje pet kandidatov in za najboljšega diplomanta podiplomskega študijskega programa 2. stopnje en kandidat. Senat fakultete je na seji dne 22. februarja 2021 odločil, da se podeli Jesenkova nagrada po enemu kandidatu iz vsake kategorije.«

Sledila je podelitev Jesenkovih nagrad.

Jesenkovo nagrado za življenjsko delo za leto 2020 je prejela prof. dr. Katarina Čufar

V obrazložitvi sta prof. dr. Marko Petrič in prof. dr. Milan Šernek zapisala (celotno besedilo): »Dr. Katarina Čufar je izjemno izobražena, razgledana in modra profesorica, ki s svojim delom, vzgledom in vrednotami pozitivno vpliva tako na študente kot sodelavce, jih s svojo energijo in raziskovalno navdušenostjo spodbuja ter motivira pri delu. Poklic profesorice in znanstvenice na univerzi jemlje kot posebno poslanstvo, kar je velik navdih za vse nas, ki imamo privilegij, da s prof. Čufarjevo tako ali drugače sodelujemo na svojih poteh.«

Prof. dr. Katarin Čufar je o svojem delu povedala: »Z dendrokronologijo sem se spoznala v okviru doktorske disertacije, ko sem se ukvarjala z umiranjem jelke in biologijo lesa in smo ugotovil, da prirastek lahko izpade. Zato sem bila zelo vesela, ker je po doktoratu v Sloveniji s strani restavratorjev in arheologov prišla pobuda, da bi bilo treba dendrokronologijo začeti sistematično razvijati. Za arheološki les smo v 20 letih raziskav lahko precej natančno povedali, kdaj so ga koliščarji posekali in kako so ga uporabili. Ta spoznanja so uporabna za številne druge pomembne stvari o dogajanju v preteklosti. Ob dendrokronologiji, kjer dendrokronološke krivulje predstavljajo arhivski zapis pretekle klime in delovanja klime na drevo, smo se lahko začeli ukvarjati z dendroklimatologijo in dendroekologijo.«

Video predstavitev dela prof. dr. Katarine Čufar, Jesenkove nagrajenke za življenjsko delo za leto 2020, je objavljen na You Tube kanalu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani:

Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija za leto 2020 je prejela dr. Mateja Šenica

V obrazložitvi je izr. prof. dr. Maja Mikulič Petkovšek zapisala (celotno besedilo): »Pri svojem raziskovalnem delu je pokazala izredno delavnost, natančnost in samostojnost. Njena bibliografija obsega skupaj 17 del, od tega je prvi avtor pri 13 izvirnih znanstvenih člankih, ki jih indeksira SCI. Devet člankov je bilo objavljenih v uglednih znanstvenih revijah, ki sodijo v prvi kvartil.  Sodelovala je tudi kot recenzentka znanstvenih del pri različnih uglednih revijah. Njena znanstvena dela, ki jih je pripravila v času doktorskega študija, so zaradi aktualne teme in ustvarjalnosti pristopa ter pomembnih zaključkov deležna velike odmevnosti, kar potrjuje zelo dobra citiranost njenih del (skupaj 134 čistih citatov). V času staža mlade raziskovalke je postala mama dvema sinovoma.«

Dr. Mateja Šenica pa je pogled na študij strnila v besedah: »Interdisciplinarni doktorski študij Bioznanosti nudi znanstveno delo na področjih temeljnih in aplikativnih ved o življenju. V študiju je zastopanih kar 18 različnih znanstvenih področij, ki vključujejo vede o življenju, rastlinah in živalih. Vsa področja pa težijo k inovativnosti in razvoju novih tehnologij in potreb v družbi. Končan študij nudi možnost, da se nova znanja razvijajo naprej v okviru akademsko raziskovalne kariere ali pa se znanje enostavno prenese v vsakdanjo uporabo.«

Jesenkovo nagrado za najboljšo študentko magistrskega študija za leto 2020 je prejela Maruša Skubic

V obrazložitvi je asis. dr. Martina Bačič zapisala (celotno besedilo): »Že zgodaj v študentskih letih je spoznala, da jo botanika še prav posebej zanima. V času študija je svoja biološka, predvsem pa botanična znanja, širila in izpopolnjevala na Univerzi v Innsbrucku v okviru Erasmus študijske izmenjave (University of Innsbruck, Austria, Faculty of Biology,  Master's programme Botany). Študijsko prakso je opravljala v kliničnem laboratoriju v Afriki, v Gambiji (Africmed Clinical Services Gambia, Brusubi).« 

Maruša Skubic je svoj pogled na izobraževanje v tujini je strnila v besedah: »Nabiranje študijskih in praktičnih izkušenj v tujini se mi zdi zelo pomembno. Na ta način odidemo iz svoje cone udobja in se hkrati veliko naučimo ne le strokovno, pač pa tudi o sebi. Sama sem izkoristila možnost Erasmus + študijske prakse in kasneje tudi izmenjave. Sicer nisem odšla daleč – zgolj v sosednjo Avstrijo, kjer sem opravljala študijsko prakso v Innsbrucku na tamkajšnjem botaničnem inštitutu, izkušnja pa je bila vseeno odlična in jo priporočam vsakemu. Poslušanje predavanj na drugi univerzi, ti da še neko dodatno širino. Prav tako si v tujini razširiš krog poznanstev. Morda na začetku ob vsem urejanju dokumentacije, iskanju stanovanja in tega, da si potisnjen v novo okolje, izgleda strašljivo. Ampak na koncu se izkaže, da je bila to super izkušnja!«

Predstavitev prejemnikov Priznanj Biotehniške fakultete

Sledila je predstavitev prejemnikov Priznanj Biotehniške fakultete, ki jih Biotehniška fakulteta podeljuje posameznikom, ki so zaposleni na fakulteti (pedagoški in nepedagoški delavci, raziskovalci) in skupinam, ki jih sestavljajo ti posamezniki; posameznikom izven fakultete in skupinam, ki jih sestavljajo ti posamezniki ter organizacijam; najboljšim diplomantom dodiplomskega študija in diplomantom podiplomskega magistrskega študija. Več informacij o podeljenih Priznanjih Biotehniške fakultete je objavljeno na spletni strani fakultete. 

Zahvala prof. dr. Katarine Čufar, prejemnice Jesenkove nagrade za življenjsko delo za leto 2020

V imenu vseh Jesenkovih nagrajenk in prejemnikov Priznanj Biotehniške fakultete se je z naslednjimi besedami zahvalila prof. dr. Katarina Čufar, prejemnica Jesenkove nagrade za življenjsko delo za leto 2020: »Jesenkove nagrade smo prejele tri znanstvenice različnih generacij, kar poleg drugih podeljenih priznanj na Biotehniški fakulteti potrjuje dobre prakse na področju žensk v znanosti in enakih možnosti, ki se jih pogosto premalo zavedamo. Sama sem prejela nagrado za življenjsko delo na področju lesarstva. Ukvarjam se z lesom, brez katerega sodobne družbe ne morejo preživeti. To potrjujejo primeri velikih držav, ki zaradi pomanjkanja in potreb po zagotavljanju lesa vplivajo na nebrzdano izsekavanje gozdov in vse bolj obsežno, v veliki meri ilegalno, trgovino z lesom. Njen nadzor se začne s prepoznavanjem vrste in izvora lesa z metodami anatomije lesa in dendrokronologije, ki jih s sodelavci razvijamo v tesni povezanosti z domačo in mednarodno skupnostjo. V gozdnati Sloveniji nam lesa še ne primanjkuje, lesarstvo kot del gozdno lesne verige pa predstavlja pomembno gospodarsko panogo vpeto tudi v mednarodni prostor.«

Podelitev je zaključila prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete: »Spoštovani nagrajenci, spoštovani zbor, dovolite, da na koncu v imenu fakultete in v osebnem še enkrat skupno čestitam vsem nagrajencem.  Ste soustvarjalci Biotehniške fakultete. Nagrada pa je tudi vaša zaobljuba, da boste zvesti svojemu poslanstvu. Naj vam bo to spodbuda za nadaljnje delo, razmislek za v naprej in lep spomin za nazaj. Hvala vam za vaše delo in rezultate, čestitamo vam in tudi mi smo ponosni na vas. Hvala tudi vsem, ki ste nas danes počastili s svojo prisotnostjo. Brez sodelovanja z drugimi znotraj ljubljanske univerze in z ustanovami znotraj raziskovalne in družbene skupnosti v državi, Biotehniška fakulteta ne more dobro opravljati svojega poslanstva.«