Sejem znanosti je razdeljen na pet raziskovalnih področij 1) svet snovi: fizika, 2) svet življenja: kemija, genetika in medicina, 3) okolje in podnebne spremembe, 4) digitalni svet in umetna inteligenca ter 5) mnenja in družba. Razstava vključuje obogateno digitalno publikacijo s plakati, povzetki in video posnetki raziskovalcev. Če bodo ukrepi proti pandemiji to dovolili, bodo izvedene tudi razstave tiskanih plakatov na lokacijah vseh šestih univerz zveze EUTOPIA.

Plazemska gugalnica - obdelava površin z ne-termično plazmo z dvojnim nihalom

Doc. dr. Sebastian Dahle, s Katedre za lepljenje, lesne kompozite, obdelavo površin in konstruiranje, Centra za plazmo na Oddelku za lesarstvo, je v okviru raziskovalnega področja Svet snovi: fizika pripravil video in poster predstavitev z naslovom Plazemska gugalnica - obdelava površin z ne-termično plazmo z dvojnim nihalom (Plasma Swing: Mechanichally self-adjusting plasma).

Doc. dr. Sebastian Dahle je o predstavitvi povedal: »Obdelava površin z ne-termično plazmo se uporablja v številnih industrijskih panogah. Tovrstna obdelava površin s plazmo je zahtevna, saj mora biti, za zagotavljanje ponovljivih rezultatov obdelav, razporeditev elektrod stabilna in natančno definirana. Na Oddelku za lesarstvu Biotehniške fakultete smo razvili in za izum oddali patentno prijavo, ki je v postopku. Plazemska gugalnica je sistem dveh elektrod, ki ju nosi dvojno nihalo in rešuje prav problem ponovljivosti. Sistem z dvojnimi elektrodami in nihali omogoča mehansko odzivnost na površino, kar pomeni, da se sistem samodejno prilagodi različnim geometrijskim dimenzijam obdelovancev in ne zahteva več elektronskih krmilnih ali regulacijskih vezij. Plazemska gugalnica tako omogoča lažjo nastavitev plazemskih naprav v industriji, predvsem pa bolj zanesljivo in manj dovzetno delovanje za napake.

Inovativna tehnologija ReSoil: odstranjevanje in imobilizacijo nevarnih elementov z onesnaženih tal

Prof. dr. Domen Leštan, s Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Oddelku za agronomijo, je v okviru raziskovalnega področja Okolje in podnebne spremembe pripravil video in poster predstavitev z naslovom Inovativna tehnologija ReSoil: odstranjevanje in imobilizacijo nevarnih elementov z onesnaženih tal (Resoil cleaning technology of soil contaminated with heavy metals).

Prof. dr. Domen Leštan je o predstavitvi povedal: »Tla onesnažena s potencialno strupenimi elementi kot so svinec, arzen, kadmij, krom itd. predstavljajo enega večjih svetovnih okolijskih in zdravstvenih problemov. Sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in podjetja Envit d.o.o. smo preko skupnih raziskovalnih projektov razvili inovativno tehnologijo ReSoil za odstranjevanje in imobilizacijo nevarnih elementov in s tem remediacijo onesnaženih tal. Pri ReSoil tehnologiji procesi potekajo v zaprti zanki: reciklirajo se glavni reaktant (kelatni ligand) in vse procesne vode. Potreba po sveži vodi je majhna, odpadne vode ne nastajajo. Nastajajo majne količine trdnih odpadkov, iz katerih je tržno zanimive elemente možno reciklirati v krožni ekonomiji. Emisij iz procesa in sekundarnih emisij iz remediiranih tal ni. Po remediaciji tla ostanejo funkcionalna in omogočajo vse ekosistemske storitve.«

Novi biopesticidi za zatiranje rastlinskih škodljivcev

Prof. dr. Kristina Sepčić, s Katedre za biokemijo na Oddelku za biologijo, je v okviru raziskovalnega področja Okolje in podnebne spremembe pripravila video in poster predstavitev z naslovom Novi biopesticidi za zatiranje rastlinskih škodljivcev (New biopesticides for controlling plant pests).

Prof. dr. Kristina Sepčić je o predstavitvi povedala: »Sodelavci Biotehniške fakultete in Kmetijskega Inštituta Slovenije smo dokazali sposobnost proteinskih kompleksov, izoliranih iz glivnega rodu Pleurotus, da (1) se vežejo na za žuželke specifičen membranski lipid, (2) v istih membranah tvorijo transmembranske pore in (3) delujejo selektivno toksično proti ličinkam in odraslim osebkom koruznega in koloradskega hrošča. Dosežki raziskave ponujajo nove možnosti za reševanje problemov, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo in lahko pomagajo najti učinkovito strategijo za zatiranje dveh svetovno pomembnejših rastlinskih škodljivcev – koloradskega in koruznega hrošča. Rezultati so zaščiteni z mednarodno patentno prijavo.«

Sejem znanosti je objavljen na spletni strani zveze EUTOPIA.

Več informacij: 

EUTOPIA 2050 združuje šest evropskih univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Warwicku, Univerza CY Cergy Paris, Univerza Vrije v Bruslju, Univerza v Göteborgu in Univerza Pompeu Fabra v Barceloni), ki skupaj ustvarjajo vključujočo univerzo prihodnosti. EUTOPIA s sodelovalnimi raziskavami, večjo mobilnostjo študentov in učiteljev ter skupnimi inovacijami med drugim skuša reševati lokalne in globalne izzive ter na koncu prispeva k ustvarjanju novega modela za visokošolsko izobraževanje v Evropi.