Natečaj je bil organiziran v okviru 10. krajinskega foruma LE:NOTRE inštituta, ki ga letos organizira Fakulteta za arhitekturo in oblikovanje, ki deluje na Akademiji za likovno umetnost v poljskem Gdansku. Organizacijski odbor natečaja so sestavljali predstavniki ECLASa (združenje evropskih krajinskoarhitekturnih šol), inštituta LE:NOTRE, Akademije za likovno umetnost, Tehnične univerze v Gdansku, Poljske zveze krajinskih arhitektov in predstavniki občinske uprave Gdanska.
Na natečaju sta pod mentorstvom Darje Matjašec in Nejca Florjanca sodelovali tudi dve študentski ekipi iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v okviru rednega študijskega procesa pri predmetu Studio 2 na drugi stopnji študija. Prejeli sta 1. nagrado in častno priznanje. 2. nagrado je prejela nemška ekipa študentov iz univerz Nürtingen-Geislingen in Weihenstephan-Triesdorf, 3. nagrado pa študenti iz Agronomske univerze Huazhong na Kitajskem. Na natečaj je prispelo 37 študentskih rešitev s celega sveta, ocenjevalno komisijo pa je sestavljala mednarodna žirija.
Cilj natečaja je bil iskanje celovitih pristopov k načrtovanju mestne in naravne krajine v različnih merilih in raziskovanje vloge krajine v splošni razvojni dinamiki mesta. Port Island predstavlja primestno krajino, močno prežeto z infrastrukturnimi objekti, težko industrijo in pristaniškimi doki, naravno krajino, kulturno dediščino svetovnega merila in fragmente naselij, ujete med tok reke Visle in obalo baltskega morja. V identiteti mesta Gdansk ima Port Island prej negativno kot pozitivno vlogo, zato je bila nujna prepoznava potencialov in priključitev k mestu Gdansk s prostorskega, družbenega in kulturnega vidika.
Za obe slovenski rešitvi je skupno preizpraševanje vloge krajine, ki z leti postaja vedno bolj fragmentirana in izgublja svoje funkcije. Z močnim analitičnim delom in sinteznimi rešitvami obe rešitvi v duhu sodobnega časa izpostavljata vlogo krajine kot ključno v nadaljnjem razvoju Port Islanda.
POLISHING AMBER, 1. nagrada
študentke: Urška Didovič, Zala Dimc, Klara Korenčan, Miša Kranjc
Rešitev po analogiji jantarja, ki so ga nekoč nabirali na območju Port Islanda, vzpostavlja vez med ostanki krajin s »poliranjem« in gradi na odpornosti krajine. Revitalizacijo otoka gradi na zeleni infrastrukturi, ki zabriše močno izražene meje rabe zemljišč in združi ohranjene edinstvene ekosisteme s koristmi boja proti podnebnim spremembam. Cilj, da se vloga krajine na tem območju vzpostavi nazaj, se doseže z infiltracijskimi parki, deževnimi vrtovi, gozdovi in naravnimi parki, kar je tudi koristno za razvoj rekreacijske funkcije.
Z novoustanovljenim umetniškim, znanstvenim in zadružnim centrom AMBER na območju železniške remize in popravljalnic vlakovnih kompozicij se na otoku pojavljajo nova delovna mesta in priložnosti. Z javnim potniškim prometom postane Port Island dostopnejši tudi za prebivalce iz Gdanska. Ustvarjanje raznolikega, kulturno bogatega jedra v Przeróbki vzbuja zanimanje, zaposljivost in priseljevanje, zlasti med mladimi umetniki in družinami.
Žirija je zapisala, da rešitev preseneča s pristopom, usmerjenim v prihodnost, in k rešitvam, ki ljudi, naravo in industrijo integrirajo v trajnostni koncept. Kaže na inovativno vizijo prihodnosti, ki daje pristaniškemu otoku novo identiteto.
MOSAIC ISLAND, častno priznanje
študentke: Staša Brecelj, Polona Gorše, Liza Košutnik, Tanja Maurer, Anamarija Pernuš
Raziskovanje prostora pristaniškega otoka skozi čas in njegovo povezavo s krajino pristaniškega otoka je študentke pripeljalo do mozaika, ki je bil zgrajen na steni kinodvorane Neptun in kasneje odstranjen po spremembi kina v hotel. Povezava med krajino pristaniškega otoka in mozaikom Ane Fiszer kaže, kako nekoč edinstveno in povezano strukturo zlahka delimo in uničujemo, če upoštevamo samo en vidik razvoja. Hotel, ki je v mesto prinesel kapital, je namreč hkrati uničil del kulturne podobe mesta. Rešitev gradi na štirih sistemih, zeleni in modri infrastrukturi, krožnem gospodarstvu, prometu in družbeni infrastrukturi. Vse to je namreč s poudarjanjem izrazito industrijskopristaniške funkcije izgubilo na svoji celovitosti. Rešitev vsak sistem posebej podrobneje obdela in predlaga nov razvojni model s poudarkom na varovanju krajine.
Žirija posebej izpostavlja sistemski pristop in ga oceni kot impresivnega.