Že leta 2020 sta v aprilu nasade gojenih sadnih vrst prizadela pozeba in sneg. Na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo so takrat opozarjali vse pridelovalce, da je med najbolj učinkovitimi načini zaščite sadja oroševanje. Oroševanje pa zahteva velik vodni vir, kar pa za nekatere nasade predstavlja problem. Druga omejitev pri zaščiti nasada z oroševanjem je veter, saj se oroševanje za zaščito nasada ne more uporabljati, če piha veter z močjo nad 4 m/s.
Prof. dr. Metka Hudina je pojasnila: »Pri oroševanju se v nasade namestijo razpršilci, iz katerih nad krošnjo dežuje in ko dežne kaplje padajo na cvetove in ostale dele rastline zmrznejo. Pri tem se oddaja toplota in cvet ostane v zmrznjenem oklepu pri približno 0 °C. Sistem oroševanja zelo dobro deluje do -7 °C.«

Na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo opozarjajo, da je potrebno v vseh nasadih, v katerih se gojijo sadne vrste in niso bili zaščiteni z oroševanjem spremljati temperature in takoj po pozebi zmanjševati nastalo škodo z biostimulanti (alge, aminokisline, giberelini).
Prof. dr. Metka Hudina je povedala: »Pričakujemo, da bodo nizke temperature še v četrtek in petek zjutraj. To pomeni, da bi lahko za zmanjševanje škode uporabili biostimulante v petek tekom dneva ali v soboto. Drevesa jablan in hrušk bo potrebno takoj po pozebi poškropiti z aminokislinami in algami (npr. pripravki Amalgerol Essence 3 l/ha ali Delfan Plus 1,5 l/ha ali Protifert LMW 3 – 4 l/ha), ki jim dodamo še gibereline (Novagib 0,5 l/ha ). Uporaba aminokislin in izvlečkov morskih alg je dovoljena tudi v ekološki pridelavi.«

Prof. dr. Metka Hudina je tudi opozorila, da je prezgodaj napovedati kakšno škodo so naredile nizke temperature in sneg: »Vse je odvisno od fenofaze, v kateri so bile posamezne sadne vrste oziroma rastline in od prehranjenosti dreves. Po cvetenju se namreč lahko zgodi, da bodo poškodovani cvetovi ostali neoplojeni in odpadli takoj po cvetenju. Lahko se celo zgodi, da bodo plodovi deformirani in z rjastimi obročki.« 
Na nizke temperature so najbolj občutljivi plodiči, torej takoj po cvetenju, ki pozebejo že, če se temperatura spusti pod -1,7° C, v polnem cvetenju pozebejo cvetovi pri -2,3° C, v fenofazi rdeče brsti pri temperaturi -3,5° C. Pri navedenih temperaturah navadno pozebe od 90 do 100 odstotkov cvetov.
Pri občutljivosti sorte na nizke temperature je pomembna tudi prehranjenost dreves v prejšnjem letu in jeseni. Na to najbolj vpliva obloženost plodov v preteklem letu, saj če drevesa ob obilni letini niso bila znatno prehranjena, so veliko bolj občutljiva na nizke temperature.

Nastale škode zaradi nizkih temperatur in snega se ne more oceniti tudi, ker konec junija sledi še junijsko trebljenje. V tem času v normalnih razmerah odpade pri pečkarjih (jablana, hruška) tudi do 30 % plodičev. To odpadanje pa je lahko zaradi nizkih temperatur še izrazitejše. 
Prve ocene poškodovanih cvetov bomo lahko podali šele konec tedna. Kolikšna pa bo dejansko škoda pa bo potrebno počakati do končanega junijskega trebljenja oz. do jeseni, ko bomo lahko ocenili ne le količino, ampak tudi kakovost plodov.