Spletna otvoritev razstave Inženirstvo in narava za potrebe 21. stoletja

Razstava Inženirstvo in narava za potrebe 21. stoletja predstavlja najaktualnejše delo raziskovalk in raziskovalcev Biotehniške fakultete na področju inženirskih znanj za smotrno gospodarjenje z naravo v 21. stoletju oziroma kako s svojim inženirskim znanjem odgovarjajo na aktualne družbeno relevantne probleme. Hitre spremembe na številnih področjih tehnološkega razvoja so zaznamovale drugo polovico 20. in začetek 21. stoletja. Pričakovati je, da se bo tempo hitrih sprememb še nadaljeval. Spremembe na področju tehnološkega razvoja pa vplivajo tudi na gospodarjenje z naravnimi viri. Številne rešitve, ki so se nam še pred dvajsetimi leti zdele nemogoče, so danes realnost. Biotehniška fakulteta je s svojim znanjem in raziskavami del teh rešitev ter še naprej prednjači tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. 

Namen razstave je navdušiti mlade, da se odločajo za študij in raziskave inženirskih področij. Prikazujemo torej, kako na Biotehniški fakulteti z inženirskimi rešitvami dodajamo svoj košček k sestavljanki trajnostnega razvoja!

Prof. dr. Miha Humar, prodekan za znanstveno raziskovalno delo, je na spletni otvoritvi povedal nekaj besed o renesanski inženirskih ved, ki se je zaradi okoljskih vidikov trajnostnega razvoja začela tudi v Sloveniji: »Biotehniška fakulteta je v celotnem obdobju delovanja zapisana uporabnim vedam o življenju. Če parafraziramo besede Nejca Zaplotnika, na Biotehniški fakultet ne pozabljamo, da smo še vedno del narave. Pomembno je, da je Biotehniška fakulteta tudi odgovorna fakulteta, saj diplomanti naše fakultete pokrivajo dve proizvodnji verigi, gozdno-lesno verigo in agroživilsko verigo. S tem se dotikamo vseh prebivalcev in vsebinsko tudi vsega ozemlja Slovenija, od gozdov, polj, naravne in urbane krajine, do zavarovanih habitatih v narodnih parkih in območjih Nature 2000 ter lesene kulturne dediščine.«

V okviru spletne otvoritve Interaktivna razstava: Inženirstvo in narava za potrebe 21. stoletja je izr. prof. dr. Milan Kobal z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil  primer raziskovanja področja varstva pred hudourniki, erozijo in plazovi z uporabo različnih metod in tehnologij daljinskega zaznavanja: »O škodljivem delovanju vode govorimo takrat, ko voda ogroža življenja ljudi ali njihovo premoženje, kar želimo v kar največji meri preprečiti ali zmanjšati. Pri raziskovanju škodljivega delovanja vode ter pri oceni in odpravi škod uporabljamo daljinsko zaznavanje. Poleg klasičnih fotografij, ki jih posnamemo z daljinsko vodenimi letalniki takoj po nekem dogodku, pa za natančno oceno škode in obsega uporabimo lasersko skeniranje površja.« Izr. prof. dr. Milan Kobal je nato podrobneje predstavil uporabo daljinsko vodenih letalnikov pri raziskovanju hudourniških procesov ter snežnih plazov.

Virtualno Interaktivna razstava: Inženirstvo in narava za potrebe 21. stoletja si lahko ogledate tudi na povezavi, prvi del, drugi del

Brošura Interaktivna razstava: Inženirstvo in narava za potrebe 21. stoletja je dostopna na povezavi