Drevo_plakat

Na razstavi z naslovom Razvejano drevo na poti do človeka si boste lahko ogledali množico dvonožno hodečih vrst opic s skupnim imenom hominini, ki so jih po znanstveno verodostojnih rekonstrukcijah fosilnih najdb pripravile študentke Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. K razstavi so pripravile tudi spremljajočo brošuro, ki je na voljo na povezavi.

Ariana Godicelj, študentka 2. letnika Biologije, ki rada ilustrira, slika, riše, fotografira, se je slikanja na računalniku naučila prav za razstavo Razvejano drevo na poti do človeka. O sebi je povedala: »Umetnost je eno izmed mojih orodij za predelovanje informacij, ki me preplavljajo, ko grem skozi življenje.« V brošuri razstave je predstavljena z barvno sliko Australopithecus sediba, ki je živel pred 2 milijoni leti in ga je našel devetletni sin glavnega raziskovalca ter s sliko Australopithecus boisei, ki je živel v obdobju med 2,3 in 1,3 milijoni let in so ga zaradi močnih čeljusti poimenovali kar hrestač (terilec orehov).

Urška Kajtna, študentka 3. letnika Biologije, se je rodila v družino slikarjev, zato rada riše in slika že vse od malih nog. O sebi je povedala: »Običajno slikam z akvareli in rišem z grafitnim svinčnikom ali ogljem, v napadu navdiha pa se lotim tudi računalniške risbe.« V brošuri razstave je predstavljena  s črno belo risbo Homo heidelbergensis, ki je živel v obdobju med 700.000 in 200.000 leti in je neposredni prednik Neandertalcev, Denisovcev in nas, sliko Australopithecus aethiopicus, ki je živel v obdobju med 2,8 do 2,3 milijonov let in je najstarejši robustni avstralopitek, sliko Homo neanderthalensis, ki je živel v obdobju med 250.00 in 24.000 leti in je naš najbližji homininski sorodnik ter sliko Homo floresiensis, ki je živel v obdobju med 190.000 in 50.000 leti in je, ker je bil tako majhen kot nekateri avstralopiteki, le okoli 110 cm, ljubkovalno poimenovan hobit. 

Barbara Klug,  študentka 3. letnika Biologije, ki jo znanost in umetnost spremljata že od malih nog, prihaja s koroške kmetije. O sebi je povedala: »Ni bilo dokumentarne oddaje, ki bi jo zamudila, od dinozavrov, do poleta v vesolje.« V brošuri razstave se je predstavila z računalniškima slikama, sliko Homo habilis, ki je živel v obdobju med 2,4 do 1,4 milijona let in je znan kot izdelovalec kamnitega orodja v velikih količinah ter sliko Homo erectus, ki je živel med 1,9 milijoni let do 400.000 let in je prvi znani homininski popotnik iz Afrike v Azijo. 

Gaja Panjtar, študentka 3. letnika Biologije, ki je tudi tabornica in tetovatorka, ustvarja v različnih tehnikah že od malih nog. O sebi je povedala: »Najrajše rišem motive iz narave, saj me ta najbolj navdihuje. Vsak dan se večkrat opomnim, kako čudovit je zares naš svet in kako zelo sem hvaležna, da sem ga deležna.« V brošuri razstave se je predstavila z računalniškima slikama samice Ardipithecus ramidus, ki je živela pred 4,4 milijoni let in Sahelanthropus tchadensis, ki je bil najden v Sahelu v Čadu in je živel pred 7 milijoni leti.  

Maruša Poje, absolventka Biologije, ki jo ustvarjalnost in umetnost veselita že od nekdaj, svoj prosti čas rada preživi s svinčnikom, čopičem ali fotoaparatom. O sebi je povedala: »Zelo rada sem v naravi. Uživam v sprehodih po gozdu z družino in prijatelji, rada kolesarim, hodim v hribe in se ukvarjam s svojo psičko.« V brošuri razstave se je predstavila s črno belima risbama Australopithecus africanus, ki je živel v obdobju pred 3,3 in 2,1 milijoni let in Australopithecus afarensis, vrste ki je živela med 3,9 in 2,9 milijoni let in ki je splošni javnosti najbolj znana zaradi samice poimenovane po uspešnici skupine the Beatles, Lucy. 


Razstava bo od ponedeljka, 10. maja 2021, do četrtka, 10. junija 2021, na ogled v avli Biološkega središča (Večna pot 111, Ljubljana), od četrtka, 10. junija 2021, do srede, 7. julija 2021, pa v prostorih dekanata Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Jamnikarjeva 101, Ljubljana).

 

Logoti_skupaj_3