Po uvodnih besedah prof. dr. Kristine Sepčić, predsednice Akademskega zbora Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in pregledu prisotnih članov zbora, je sledilo Poročilo dekanje o delu Biotehniške fakultete za leto 2020.

Ključne izzive v šolskem letu 2020/2021 je zaznamoval virus SARS-CoV-2. Pedagoško in raziskovalno delo je bilo zaradi ukrepov omejeno od druge polovice oktobra 2020 pa vse do sredine februarja 2021, ko so se najprej sprostile omejitve za izvajanje laboratorijskih vaj, praktičnega pouka in poskusov za diplomske, magistrske in doktorske naloge, kasneje pa še za terenski pouk: »Ocenjujem, da smo se na fakulteti dobro prilagodili na izvajanje študija na daljavo in kasneje na hibridni sistem. Hvala vsem pedagoškim sodelavcem, ki ste se trudili, da so študentje pridobili zadostne kompetence in da bodo razlike v znanju, v primerjavi s prejšnjimi generacijami, čim manjše.«

Dekanja je posebej izpostavila tudi uvajanje novih Pravil fakultete in spremembe pri uvajanju APIS/SAP programa v aprilu 2021: »Uvajanje sprememb je bilo zahtevno, ne samo zaradi prenosa podatkov in uvajanja novih postopkov, ampak tudi, zaradi dela večine sodelavcev na daljavo.«

Dekanja je izpostavila, da je finančni rezultat fakultete pozitiven zaradi povečanih prihodkov iz pedagoške in raziskovalne dejavnosti in relativno manjših odhodkov na strani odhodkov iz pedagoške dejavnosti. Investicijska poraba se je v primerjavi z letom 2019 povečala. Največ sredstev je bilo vloženih v raziskovalno in računalniško opremo zaradi izvedbe študija in dela na daljavo. Ustvarjen presežek je namenjen investicijam v letu 2021 z oblikovanjem prioritet. Število zaposlenih se je konec leta 2020 povečalo iz 614 na 635, kar gre na račun rasti po vseh skupinah zaposlenih.

V zadnjem letu se je število vpisanih študentov na 1. in 2. stopnji študijev nekoliko povečalo, kar je lahko tudi posledica izrednih razmer v letu 2019/20. Številni študenti zaradi oteženih razmer pri raziskovalnem delu niso uspeli zaključiti študija, saj njihova diplomska in magistrska dela vključujejo tudi eksperimentalni del.  Skupno število študentov, ki so študij zaključili na obeh stopnjah, se je v letu 2020 zmanjšalo v primerjavi z letom prej. Opaziti je tudi, da so se študenti bolj pogosto odločali za vpis dodatnega leta. Ključen izziv v prihodnje bo ohraniti ustrezen nivo kompetenc diplomantov, navkljub oteženim razmeram, v katerih poteka izvedba pedagoškega procesa z vsemi oblikami kontaktnih ur.

Povečanje števila vpisanih študentov v 1. letnike dodiplomskih programov je delno tudi posledica izjemnih okoliščin (COVID-19). V času zaključevanja srednješolskih programov je tudi Biotehniška fakulteta na nekaterih študijskih programih v prijavno vpisnem postopku na mesta za tujce in Slovence brez državljanstva morala vpisati več študentov kot je bilo razpisanih vpisnih mest.

Ohranja se tudi število študentov na interdisciplinarnem doktorskem študiju Bioznanosti (51 v prvem letniku), ki večinoma zajema študente z znanstvenih področjih, ki jih koordinira BF. Na vseh doktorskih programih, v katere se vključuje in je tudi pristojna BF (poleg Bioznanosti še študiji Biomedicina, Varstvo okolja in Statistika), je v letu 2020 skupaj doktoriralo 32 kandidatov.

Dekanja je tudi opozorila na potrebo po obnovi mednarodnih sodelovanj ter po krepitvi vstopov v različne zveze, povezave na področju ved o življenju. Pri tem je opozorila, da je EUTOPIA za Biotehniško fakulteto le delna rešitev.

Na Biotehniški fakulteti se je v letu 2020 izvajalo 192 različnih raziskovalnih projektov, od tega 23 iz programa Obzorja. Beleži se predvsem rast projektov sodelovanja z gospodarstvom in drugih EU projektov (LIFE, projekti razvoja podeželja).  Na raziskovalnem področju je ključen izziv v prihodnje še naprej večja sinergija delovanja med skupinami znotraj BF in pridobitev večjih infrastrukturnih in koordinacijskih projektov EU.

Pri razvojno tržnem delu, ki je podpora pedagoškemu in raziskovalnemu delu ter krepi družbeno relevanco fakultete, je dekanja izpostavila izzive pri organizaciji in upravljanju.

Poročilo o delu je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja fakultete, zaključila s pogledom v prihodnje leto. Napovedala je pripravo nove strategije za obdobje 2021 – 2027 in akcijskega načrta, ki bo s profesionalnim opravljanjem, primerljivostjo in sledenjem najboljših, posodobitvijo študijskih programov, krepitvijo raziskovalne odločnosti, družbeno relevantnega delovanja in vlaganji v infrastrukturno in opremo, Biotehniško fakulteto usmerjal kot ključno institucijo na področju upravljanja naravnih virov oziroma na področju bioznanosti.

Na koncu je dekanja predstavila še infrastrukturo fakultete ter vodstveno ekipo, ki se ji bo z odhodom prof. dr. Emila Erjavca na Univerzo v Ljubljani pridružil prof. dr. Peter Trontelj.

Seja Akademskega zbora Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se je zaključila ob 14.30.