V uvodnem delu delavnice je bil predstavljen ciljno raziskovalni projekt Bridge2Bio - Premostitev vrzeli v biogospodarstvu, ki je osredotočen na dva vira biomase, na kmetijsko in gozdno-lesno verigo. Namen projekta je vzpostaviti bazo znanja in podatkov za izkoriščanje priložnosti prehoda v biogospodarstvo, ki bodo podpora nosilcem odločanja v podjetjih in načrtovalcem javnih politik.
Slovensko biogospodarstvo v perspektivi prenovljene kmetijske in kohezijske politike Evropske unije ter prenovljenih strategij pametne specializacije in industrijske strategije
V uvodnem delu je mag. Andreja Komel, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavila, da kmetijstvo prispeva največ zaposlenih v sektorju biogospodarstva, vendar pa je največji delež dodane vrednosti ustvarjen drugje, v sektorju hrane in pijače, kemični/farmacevtski industriji in na področju gozdno-lesnih verig. Opozorila je, da je Biogospodarstvo v skupni kmetijski politiki po letu 2023 sicer izpostavljeno in umeščeno v specifični cilj 8 (dinamična podeželska območja), vendar se vsebine biogospodarstva in krožnega gospodarstva zasleduje tudi preko drugih ciljev, kot na primer preko specifičnih ciljev 2 (povečati konkurenčnost), 4 (ukrepati v zvezi s podnebnimi spremembami) in 5 (skrb za okolje). Za vzpostavitev uspešnega zapiranja snovnih in energetskih tokov biomase v Sloveniji pa bodo pomembne predvsem horizontalne presečne teme skupne kmetijske politike: znanje, inovacije in digitalizacija. V zaključku je predstavila načrtovane investicijske in površinske tipe intervencij ter intervencije povezane z znanjem in inovacijami, kot tudi izzive pri vključevanju biogospodarstva v Strateški načrt.
V nadaljevanju je Darko Sajko, z Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, poudaril pomen lesa kot strateške surovine, na kateri bi lahko gradili trajnostni razvoj in transformacijo gospodarstva ter prispevali k ciljem EU Zelenega dogovora. Predstavil je razvojne finančne spodbude za podjetja v lesno-predelovalni panogi, usmerjene v večjo snovno in energetsko učinkovitost izdelkov, oblikovanje produktov z višjo dodano vrednostjo, obnovljive vire energije, digitalizacijo proizvodnih procesov in dvig pridelovalnih kapacitet v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter Krožnega gospodarstva. V okviru nove finančne perspektive 2021-2027 je omenil spodbujanje podjetništva, oblikovanja novih poslovnih modelov in produktov, internacionalizacijo in regionalni razvoj. V zaključku je opozoril tudi na spremembe zakonodaje na področju zelenih javnih naročil ter predloge za spremembo davčne zakonodaje pri izdelkih z nižjim ogljičnim odtisom.
Marko Hren, s Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je govoril o merilih za prenovo strategije pametne specializacije, procesu podjetniškega odkrivanja ter utemeljitvi produktnih smeri in fokusnih področij s tržnim potencialom (Trajnostna energija, Biomasa in alternativne surovine, Sekundarne surovine, Trajnostni funkcionalni materiali, Zelene tehnologije in procesi ter Krožni poslovni modeli) v Mrežah za prehod v krožno gospodarstvo. V zaključku je predstavil sveženj ukrepov, s katerimi podpirajo različne inovacijske cikle od ideje do trga.
Scenariji zapiranja snovnih in energetskih zank
Sledil je sklop z naslovom Scenariji zapiranja snovnih in energetskih zank, v okviru katerega sta izr. prof. dr. Luka Juvančič (UL BF) in izr. prof. dr. Marko Lovec (UL FDV) podala pregled po verigah vrednosti in scenarijih s potenciali, vrzelmi in potrebnimi ukrepi. Udeleženci delavnic - predstavniki industrije, razvojno-raziskovalnih institucij in načrtovalci javnih politik, so prispevali svoje poglede in izkušnje na izzive (tehnološko, ekonomsko) učinkovitejše in trajnostne rabe za štiri skupine stranskih tokov biomase:
(a) ostanke v kmetijski proizvodnji in upravljanju krajine,
(b) ostanke v proizvodnji in potrošnji hrane,
(c) ostanke sečnje, spravila in primarne predelave lesa in
(d) ostanke v industrijski predelavi lesah.
Presojali so izvedljivost treh scenarijev:
(1) rabe stranskih tokov biomase znotraj proizvodnega obrata;
(2) sukcesivne rabe stranskih proizvodov ene predelovalne dejavnosti v drugi dejavnosti (industrijska simbioza) in
(3) kaskadne rabe biomase v okviru bio-gospodarskih grozdov.
Sledila je razprava po skupinah, udeleženci pa so odgovarjali na vprašanje Ali obstoječi in načrtovani ukrepi SKP in kohezijske politike ustrezno naslavljajo naše potenciale in izzive pri dodajanju vrednosti in zapiranju snovno-energetskih zank biomase?
V sklepni razpravi je Ana Novak (UL BF) predstavila preliminarne rezultate spletnega vrednotenja scenarijev, načrtovalci javnih politik pa so se odzvali na stališča udeležencev do predvidenih ukrepov in seveda tudi predloge za izboljšanje, ki so jih oblikovali v okviru skupin.
Pomemben element projekta je senzibiliziranje širše javnosti o izzivih prehoda v biogospodarstvo, zato vas doc. dr. Sabina Berne z Oddelka za agronomijo vabi k spremljanju tovrstnih aktivnosti na družbenih omrežjih projekta (https://www.facebook.com/Bridge2Bio in https://www.linkedin.com/in/bridge2bio/). Na omenjenih mestih vas že čaka obsežnejše poročilo z naslovom 'Zapiranje snovnih in energetskih tokov biomase – presoja scenarijev in podpornih ukrepov države'..
Delavnica je organizirana v okviru ciljno raziskovalnega projekta 'Most vkrožno biogospodarstvo' (V4-1824).
Sredstva za izvedbo dogodka sta zagotovila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
