Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so ob potrditvi suhih ličink mokarjev na seznam novih živil pripravili posebno predstavitev in degustacijo kruha, ki vsebuje tudi moko iz ličink mokarjev. Ličinke mokarjev so kot nova živila predvidene kot prigrizek ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih. Pri tem so opozorili, da je za območje Slovenije kot širše Evropske unije značilen negativen odnos do beljakovin oziroma moke iz žuželk, čeprav strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da užitne žuželke vsebujejo kakovostne beljakovine, vitamine in veliko določenih mineralov (cink, železo) ter maščobe (omega-3 maščobne kisline). Hkrati potrebujejo manj krme kot živali in pri pridelavi oddajajo manj toplogrednih plinov. Na nekaterih področjih Azije in Afrike so žuželke del vsakodnevne prehrane. V Evropski uniji je problem pridelave in predelave žuželk tudi neenotna zakonodaja.
Pridelava žuželk
Strokovnjaki za gojenje žuželk, najpogosteje se gojijo veliki mokar-ličinke, kobilice in črički, opozarjajo, da se lahko žuželke prehranjujejo z biološkimi odpadki, kar pomeni, da za razliko od pridelave drugih virov beljakovin lahko celo zmanjšajo obremenitev okolja. Prednost pridelave beljakovin s pomočjo žuželk je tudi zelo visoka stopnja pretvorbe hranil, saj potrebujejo žuželke šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovca in dvakrat manj kot prašiči in piščanci, da proizvedejo enako količino beljakovin.
Žuželke v kulinariki
Na spletni strani Združenih narodov lahko preberemo, da obstaja 1900 vrst žuželk, ki so primerne za humano konzumacijo. Žuželke so v kulinariki poznane v mnogih oblikah, za poslastico veljajo ocvrti črički, uporablja se mleko iz mušjih ličink ter ličinke mokarjev pa tudi za pridelavo moke ali krmo. V Evropski uniji so sedaj kot novo živilo potrjene ličinke mokarjev in kobilice v posušeni obliki, ponovno pa se presoja uporaba čričkov, zanje je Evropska unija leta 2016 podala mnenje s pridržkom.
Na Biotehniški fakulteti so študentje 2. stopnje, študentje magistrskega študija pri predmetu Nova živila v okviru seminarskih nalog preverili možnost uporabe insektov v živilih. Izvajalec predmeta prof. dr. Blaž Ciglič je pojasnil: »Študentje so v času epidemije na domu pripravili različna živila, v katera so vključili moko mokarjev. Živila so senzorično ocenili ter ovrednotili prispevek žuželk k prehranski vrednosti. V okviru spletnega seminarja so izmenjali izkušnje in ugotovitve z drugimi študenti.« Pri predmetu Nova živila sta sodelovala še prof. dr. Polona Jamnik in izr. prof. dr. Tomaž Polak.
Degustacija kruha iz moke ličink mokarjev
Pri degustaciji kruha iz moke ličink mokarjev sta študenta magistrskega študijskega programa Živilstvo Manca Ozvatič in Mark Kozamernia pripravila tri vrste kruha, kruh iz bele pšenične moke, kruh, ki je vseboval 5 % moke iz moke ličink mokarjev in kruh, ki je vseboval 10 % moke iz moke ličink mokarjev. Na degustaciji so ugotovili, da je moka iz mokarjev kot dodatek relativno malo vpliva na okus in da je npr. težko ločiti kruh, ki vsebuje 5 % oziroma 10 % moke iz ličink mokarjev.
Manca Ozvatič je med degustacijo izpostavila: »Če se ne vidi kaj jemo, razlike v okusu niti niso tako velike. Pomembna razlika pa je v hranilni vrednosti kruha.«
Živila iz žuželk v Sloveniji
V Sloveniji se žuželke za humano prehrano še ne gojijo, saj so zaenkrat precej dražji vir beljakovin v primerjavi z beljakovinami sirotke ali nekaterimi rastlinskimi viri. V prihodnosti bi bile lahko pomemben dodatek k prehrani, ker poleg beljakovin vsebujejo tudi veliko kakovostnih maščob, vitaminov in mineralov.
Strokovnjaki pa ugotavljajo, da je okus žuželk podoben okusu oreščkov.
Degustacijo kruha si lahko ogledate v informativnem prispevku TV Slovenija na Zunanja povezava na povezavi Odpira se v novem oknu