Na okrogli mizi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo – kakšne so rešitve in učinkoviti ukrepi so sodelovali Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP, dr. Martin Batič, vodja sektorja za podnebne spremembe MOP, dr. Andreja Sušnik, vodja Oddelka za agrometeorološke analize na ARSO in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Razpravljavci so ugotavljali, da podnebne spremembe že čutimo in da bo potrebno čim prej sprejeti enotno strategijo vseh vpletenih sektorjev za zmanjšanje posledic.
Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je od ustanovitve leta 1988 izdal pet poročil o podnebnih spremembah, njihovih posledicah in načinih spopadanja s problemom podnebnih sprememb.
Avgusta 2021 je izšlo šesto poročilo (dostopno na povezavi), ki je alarmantno in najresnejše opozorilo doslej, saj so spremembe z ekstremnimi vremenskimi dogodki občutne v vseh regijah sveta. Poročilo je pripravilo več sto znanstvenikov, ki so združili ugotovitve v zadnjem času objavljenih novih znanstvenih študij. Že desetletja je jasno, da se podnebje Zemlje spreminja, vloga človeškega vpliva na podnebni sistem pa je nesporno ugotovljena. To je sicer le prvi del poročila od treh, poročilo je drugačno od prejšnjih predvsem v tem, da so napovedi še bolj negativne, verjetnosti teh napovedi pa višje. Iz tega izhaja, da je prilagajanje nujnost.
Sklepi IPCC bodo pri snovanju zavez služili odločevalcem, ki se bodo med 31. oktobrom in 12. novembrom 2021 zbrali v Glasgowu na konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP26).
Dr. Martin Batič, vodja sektorja za podnebne spremembe MOP, je opozoril, da je zaveza ministrstva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, pri tem je potrebno največji napredek doseči na področju prometa, ki generira eno tretjino emisij v Sloveniji: »Na področju prometa nas čaka še veliko dela, predvsem na področju organizacije in urejanja javnega in železniškega prometa.«
Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP, pa je opozorila: »Namen kmetijstva je pridelava hrane in zavedati se moramo, da se tudi v procesu pridelave proizvajajo toplogredni plini, tako da je naša naloga tako prilaganje na kot blaženje podnebnih sprememb.«
Dr. Andreja Sušnik, vodja Oddelka za agrometeorološke analize na ARSO, je pri opisu podnebnih sprememb opozorila na vremensko izkaznico letošnjega leta: »V letu 2021 smo imeli najtoplejši mesec februar v zadnjem desetletju, s 14 dnevno prezgodnjo vegetacijo smo imeli marca največjo sušo, aprila nas je prizadela pozeba. Vse to kaže na izredno variabilnost pri pridelavi, ki jih mora pridelovalec sprejeti.«
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da so kmetje prepuščeni sami sebe: »Leta 1999 smo, skupaj s kolegico Andrejo Sušnik, pripravili Poročilo o ranljivosti slovenskega kmetijstva v katerem smo na podlagi izračunov napovedali spremembe, ki smo jim priča danes. Prav zato ponovno opozarjam, da sedaj ni več časa za kozmetične popravke, ampak je potrebno sprejeti strateške odločitve - o manjši intenzivnosti pridelave, do opustitve nekaterih onmočij, predvsem pa o zamenjavi kultur.« Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je pojasnila na primeru namakanja: »Preusmeritev v namakanje pri živinoreji ni rešitev, saj v sušnem obdobju krme zmanjka. Svojo predstavitev je prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj zaključila s povabilom: »V času epidemije so se mlajši odpovedali šolanju v živo, da so lahko zaščitili starejše. Sedaj je na starejših odgovornost, da se sprejmejo ključne, strateške odločitve, da se zmanjša vpliv podnebnih sprememb, ki jih v bližnji prihodnosti ne bomo doživeli, bodo pa vplivale na življenje naših potomcev.«