Strokovni vodja EIT Food Hub Slovenija in izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Aleš Kuhar, je uvodoma izpostavil: »Za urgentno potreben napredek na tem področju je pomembna konstruktivna, multidisciplinarna in na znanstvenih dejstvih temelječa razprava. Vesel sem, da so se razprave udeležili vrhunski znanstveniki različnih področji, predstavniki kmetijstva, gospodarstva in civilne družbe, pa tudi predstavniki državnih organov. V dinamični razpravi so udeleženci izpostavili, da je tovrstnih srečanj predstavnikov različnih znanstvenih in interesnih resorjev premalo. Zato bomo v EIT Food Hub-u Slovenija v prihodnje temu področju namenili še več pozornosti.«

Predavanja je pričela izr. prof. dr. Katja Vintar Mally, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je z izjavama: »Izračuni so, da če bi vsi ljudje na Zemlji živeli podobno kot Slovenci, bi potrebovali kapaciteto treh Zemelj, da bi preživeli vse prebivalce.« ter »Razmisliti bo potrebo o spremembi vsebine naših krožnikov«, šokirala predstavnike razpravljavskega omizja. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, GZS: »Ob slišanem se mi poraja misel, kako naj spravimo vse svoje potrebe, da bo zadostovalo za eno Slovenijo.«

Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo: »Država je na področju zavržene hrane, ki predstavlja veliko obremenitev za okolje, naredila velik korak naprej. Ministrstvo za okolje in prostor ima pripravljene pravne podlage, s katerimi bomo sistemsko reševali problem agroživilstva. Osebno mi velik izziv predstavlja predvsem sprememba vsebine naših krožnikov.«

Dr. Renata Karba: »Menim, da ne bo treba spremeniti toliko vsebine krožnikov.« in izpostavila »mladi se hitreje odločijo za spremembe izbora živil, če ima to ugoden vpliv na okolje. Ključna je tu tehnologija, naj izpostavim laboratorijsko pripravo mesa, torej bomo v prihodnosti imeli meso brez živinoreje.«

Mag. Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: »Kmetje so talci podnebnih sprememb, mi smo prvi, ki občutimo spremembe in se moramo hitro prilagoditi, tako tehnološko kot tudi kaj in kje pridelovati poljščine.«

Pomen kakovostne vode je izpostavil prof. dr. Mihael J. Toman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Ne moremo brez pitne vode, kmetijstvo ne bo pridelovalo kakovostne hrane, brez kakovostne vode. Veliko k onesnaženju voda prispeva tudi nepoznavanje. Nihče ne pade od mize, zato ne vidimo težav. Živimo za sedanjost in ne prihodnost.«. Na koncu je dodal, da se moramo pogovarjati tudi o vodnem odtisu in vodi, ki vzdržuje kmetijstvo, ter zaključil: »Z vodo se moramo nehati bojevati in se naučiti sobivati«.

Ana Le Marechal Kolar je poudarila pomen vključevanja strokovnjakov v razprave in priprave zakonodaje je ter dodala: »Tudi stroka je včasih na različnih bregovih. Mi potrebujemo konkretne predloge za težave, s katerimi se soočamo.«.

Dr. Tatjana Zagorc je temu dodala, naj o teh temah naj razpravljajo tisti, ki imajo potrebna znanja.

Prof. dr. Mihael J. Toman je obema vrnil predlog, da se mora stroka srečevati in konfrontirati. Samo z dobro konfrontacijo se bo odločalo bolje.

Tanja Šumrada, mag. inž. agr., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, je omenila, da so na srečanju, na katerem so bili prisotni tako kmetje kot tudi okoljevarstveniki, ugotovili, da oboji drugače razumejo varovanje okolja. Razliko lahko pripišemo različnim izkušnjam. V svojem predavanju je izpostavila, da je biodiverzitetna kriza, je tesno povezana z načinom rabe prostora in s tem tudi s kmetijsko pridelavo in zaključila »Moramo iti globlje, ne samo obravnavati ekonomskega vidika.« 

Področje agroekologije je predstavil dr. Abram Bicksler iz FAO. To je veda, ki celostno obravnava različne vede. Uporablja tako okoljska kot tudi družbena načela in načela oblikovanja kmetijskih sistemov ter upravljanja prehranskih verig. Stremi k optimizaciji interakcije med rastlinami, živalmi, ljudmi in okoljem ob upoštevanju družbenih vidikov. Omenjeno je treba obravnavati za trajnosten in pravičen celosten prehranski sistem.

Predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije, prof. dr. Andrej Simončič: »Težavo predstavlja dejstvo, da kljub zavedanju o dokaj nezavidljivem stanju in konkurenčnosti našega kmetijstva, ter po drugi strani preverljivo dobrega stanja na področju varnosti živil in stanja okolja, ne zmoremo postaviti pravih prioritet in jih prednostno podpirati in izvajati. Tudi zato kljub sicer zelo ambicioznim strateškim načrtom v zadnjih letih slovensko kmetijstvo stagnira.«

Program Javnega foruma z naslovom »Hrana in okolje – sinergije in antagonizmi« na povezavi

O EIT Food Hub Slovenija

EIT Food Hub Slovenija, ki ima sedež na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, deluje kot nacionalno stičišče za spodbujanje podjetništva in inovativnosti. Je povezovalno-informacijska ter izvedbena točka Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo – EIT na področju hrane v Sloveniji. EIT je agencija Evropske unije (http://eit.europa.eu ), ki je bila ustanovljena za krepitev inovacijskega potenciala in aktivnosti evropskega gospodarstva in družbe. Agencija deluje na osmih vsebinskih področjih, ki so združene v t. i. »skupnostih znanja in inovacij« (angl. Knowledge and Innovation Communities – KIC). KIC Hrana (www.eitfood.eu ) je ena od osmih skupnosti, ki naslavlja široko področje in aktualne vsebine, povezane s trajnostjo oskrbnih verig s hrano.

EIT Food Hub Slovenija spodbuja udeležbo slovenskih podjetij, institucij in posameznikov k vključevanju v aktivnosti EIT Food Europe. Na voljo so izobraževalni programi, štipendije, povezovanje z zagonskimi podjetji, vključitev v pospeševalnike in spodbude za javni dialog na relevantnih področij kmetijstva in živilstva.

Več informacij o EIT Food na povezavi .