Glede na potek zorenja ločimo neklimakterijsko  sadje, kamor sodijo med drugim češnje, jagodičevje in citrusi, ter klimakterijsko sadje, kamor sodijo jabolka, hruške, breskve in marelice. Prof. dr. Rajko Vidrih je pojasnil: »Neklimakterijsko sadje obiramo v polni zrelosti, ker ni sposobno nadaljnjega zorenja po obiranju. Klimakterijsko sadje za takojšnjo porabo ali predelavo se obira v polni zrelosti, za skladiščenje pa bolj zgodaj, od tako imenovanega klimakterijskega minimuma naprej.« 

Optimalni skladiščni pogoji za klimakterijsko sadje so temperatura od 0 do +2 °C, relativna vlaga 90 % ter če imamo možnost kontrolirane atmosfere vsebnost kisika 1 % in ogljikovega dioksida 1 %. Sadje, ki ni skladiščeno v optimalnih pogojih ima krajšo življenjsko dobo in slabšo kakovost. Previsoka temperatura skladiščenja povzroči prehitro zorenje, prenizka relativna vlaga pa pojav uvelosti. Prof. dr. Rajko Vidrih je pojasnil: »V domačih kleteh, kjer temperatura ne pade pod 10 °C, lahko jabolka skladiščimo do novega leta, daljše skladiščenje pomeni slabšo kakovost, predvsem pa premehke in uvele plodove.« opozoril je tudi, da s tega stališča tudi ni smiselno nabavljati velikih količin ozimnice, ki ji v neustreznih pogojih ne moremo zagotoviti ustrezne kakovosti.