Posnetek zaslona (8)

Hekaton Hack4Climate je organiziran v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem različnih skupin družbe spodbuja izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Slovenija bo z izvajanjem različnih ukrepov, tudi s preprečevanjem in zmanjšanjem količin odpadne hrane dosegla hitrejši prehod v nizkoogljično družbo oziroma zmanjšala emisije toplogrednih plinov do leta 2030. Projekt je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Pri tem sodelujejo z drugimi programskimi aktivnostmi države in aktivnosti drugih projektov ki pokrivajo skupna področja, kot je projekt Hrana ni odpadek.  

 

Nagrada

Nagrade so planetu prijazna »all inclusive« dogodivščina v Sloveniji / Nepozabna večerja v Gostinstvu Jezeršek / darilni bon za nakup v Lidlu.  

 

Registracija udeležencev

Registracija udeležencev je obvezna in je odprta do 20. septembra 2021 oziroma do zapolnitve mest. Registriraj se TUKAJ.

Tekmovanje poteka v skupinah, 3 do 4 člani. Prijavnine ni.  

 

Več o:  

CARE4CLIMATE
FB: Care4Climate - Domov | Facebook,
LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/care4climate/,
IG: www.instagram.com/care4climate_/  

Hrana ni odpadek
FB: Hrana ni odpadek - preprečevanje, zmanjševanje in uporaba odpadne hrane - Domov | Facebook, LinkedIn: Hrana ni Odpadek - Research Project - University of Ljubljana | LinkedIn  

EIT Food Hub Slovenia
FB: https://www.facebook.com/EITFood.eu/ 

 

Člani žirije in mentorji

Med člani žirije in mentorji so tudi prof. dr. Aleš Kuhar, vodja EIT FOOD HUB Slovenija, doc. dr. Gasan Osojnik in doc. dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.   

Prof. dr. Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti in vodja EIT FOOD HUB Slovenija, bo kot mentor prisluhnil rešitvam in svetoval pri razvoju idej. Kot raziskovalec na področju ekonomike in konkurenčnosti agroživilskega sistema bo skušal odgovoriti na vprašanja s področja delovanja oskrbnih sistemov s hrano, potrošnega vedenja in odpadne hrane.  

Doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec s Katedre za biokemijo in kemijo živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je docent agroživilske kemije ter bo svetoval pri razvojnem delu pridobivanja komponent z visoko dodano vrednostjo ter drugih načinov izrabe stranskih tokov in drugih ostankov v proizvodnji živil. Ima dolgoletne izkušnje z uvajanjem inovacij ter naprednih tehnoloških rešitev na področju kmetijstva in živilske ter kemijske industrije.  

Doc. dr. Mojca Korošec s Katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bo kot inženirka živilske tehnologije svetovala glede hranilne sestave in označb, kot tudi vseh tistih lastnosti hrane, ki jih zaznavamo z našimi čuti. V različnih projektih proučuje, kako spremembe formulacije živila vplivajo na vsebnost hranil, senzorične lastnosti in všečnost pri potrošniku.   

Hrana_ni_odpadek_LOGO_FINAL-02 (002)

Projekt Hrana ni odpadek

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana vodi projekt CRP Hrana ni odpadek (V4-2011), ki se posveča ključnim vzrokom za nastajanje odpadne hrane v Sloveniji. Projektna skupina je preliminarno opravila individualne razgovore s ključnimi deležniki različnih členov verige preskrbe s hrano (pridelava, živilsko-predelovalna industrija, prodaja, gostinstvo in strežba, potrošnik).

Identificirane vzroke so predstavili na strokovnem posvetu »Spoznajmo vzroke in zavrzimo manj hrane« in na delavnici v okviru posveta tudi preverili njihovo ustreznost in pa možnost povezovanja s širšo skupino deležnikov, ki že delujejo na področju odpadne hrane.  

Identificirani vzroki na nastajanje odpadne hrane:  

  • na nivoju pridelovalcev: možnosti načrtovanja pridelave (vreme, manjši obseg pogodbenega sodelovanja pridelovalcev in predelovalcev in/ ali trgovcev itd.)  
  • v živilsko-predelovalni industriji: užitni del odpadne hrane je relativno majhen, prostor za izboljšave je v novih načinih uporabe stranskih tokov in pa neužitnih delov hrane (lupine, vlakninski deli, ipd., ki se od živil ločujejo med predelavo).  
  • v prodaji: načrtovanje (nabava/prodaja), neustrezne tržne akcije, velika ponudba podobnih izdelkov (enak tip živil večjega števila različnih proizvajalcev), neprestana letna ali dnevna ponudba izdelkov (npr. dnevno zagotovljena dostopnost živil, vse do zaprtja trgovine).  
  • v strežbi: načrtovanje priprave (obseg nabave surovin in predhodne priprave jedi, obseg ponudbe na jedilnikih), poznavanje tipa in želj gostov (prehranske preference, velikost in možnost izbire porcij, »goody bag« embalaža za domov),  
  • pri potrošniku: prepoznavanje različnih datumskih označb živil (razlika med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«), način načrtovanja nakupovanja in domače porabe, kupovanje v akcijah in drugih nižje cenovnih živil, s čimer se manjša motivacija za celovito izrabo ter odnos do hrane.  

V nadaljevanju projekta se projektna skupina povezuje s širšim naborom deležnikov, tudi s tistimi, ki se še ne ukvarjajo s področjem odpadne hrane, ter pa pripravlja na ocenjevanje okoljskih, socialnih in oblikovanje predlogov ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje presežkov hrane ter preprečevanje odpadne hrane v Sloveniji. Gradivo s posveta in pa preliminarna analiza sta dostopna preko hrana@bf.uni-lj.si.  

 

Zavržena hrana v svetu

Na svetu se letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane.  

 

Zavržena hrana v Sloveniji

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2019 vsak Slovenec zavrgel 67 kg hrane, od tega kar 26 kg še užitne. Po podatkih urada več kot polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročijo gospodinjstva.