Program 37. Gozdarskih študijskih dni, Tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih

7:45 – 8:20 Registracija

8:30 – 8:45 Uvodni nagovori

• prof. dr. Robert BRUS, Prodekan za področje gozdarstva
• prof. dr. Nataša POKLAR ULRIH, Dekanja Biotehniške fakultete
• Anton HAREJ, Državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

8:45 – 9:25 Heinrich SPIECKER, Institute of Forest Sciences, University of Freiburg: Experiences with Douglas Fir in Germany

9:25 – 9:45 Robert BRUS, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta: Tujerodne drevesne vrste v evropski in slovenski perspektivi

9:45 – 10:10 Odmor

10:10 – 10:30 Sonja ROZMAN, Denis ŽITNIK, Zavod RS za varstvo narave: Tujerodne drevesne vrste – priložnost ali past

10:30 – 10:50 Nejc JOGAN, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta: Tujerodne lesne vrste skozi oči botanika

10:50 – 11:10 Aleksander MARINŠEK, Lado KUTNAR, Erika KOZAMERNIK, Kristjan JARNI, Robert BRUS, Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta: Analiza pojavljanja navadne ameriške duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) v Sloveniji

11:10 – 11:30 Jurij DIACI, Tomaž ADAMIČ, Matjaž ČATER, Gal FIDEJ, Tim PIRC, Andrej ROZMAN, Dušan ROŽENBERGAR, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta in Gozdarski inštitut Slovenije: Gojenje ameriške duglazije in izbranih tujerodnih iglavcev v Sloveniji in tujini

11:30 – 11.50 Dušan ROŽENBERGAR, Jurij DIACI, Gal FIDEJ, Matteo BOTTOSSO, Tim PIRC, Andrej ROZMAN, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta: Ekologija in gojenje rdečega hrasta in nekateri vidiki gojenja sestojev robinije v Sloveniji

11:50 – 12:10 Andreja KAVČIČ, Barbara PIŠKUR, Maarten de GROOT, Nina ŠRAMEL, Peter SMOLNIKAR, Simon ZIDAR, Ana BRGLEZ, Maja JURC, Tine HAUPTMAN, Roman PAVLIN, Nikica OGRIS, Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta: Biotska tveganja pri vnosu tujerodnih drevesnih vrst v slovenske gozdove

12:10 – 13:10 Odmor za kosilo

13:10 – 13:30 Aleš STRAŽE, Klemen NOVAK, Željko GORIŠEK, Katarina ČUFAR, Maks MERELA, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta: Tehnološke lastnosti lesa izbranih tujerodnih drevesnih vrst in njihov pomen

13:30 – 13:50 Miha HUMAR, Boštjan LESAR, Eli KERŽIČ, Davor KRŽIŠNIK, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta: Možnosti rabe lesa tujerodnih lesnih vrst na prostem

13:50 – 14:10 Hojka KRAIGHER, Marko BAJC, Gregor BOŽIČ, Andrej BREZNIKAR, Natalija DOVČ, Marijana MINIĆ VIDRIH, Marjana WESTERGREN: Tujerodne drevesne vrte v domači semenarski in drevesničarski zakonodaji in praksi

14:10 – 14:30 Kristjan JARNI, Sebastian BAMBIČ, Peter SMOLNIKAR, David RAIDA, Gregor BOŽIČ, Robert BRUS, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta in Gozdarski inštitut Slovenije: Tujerodne drevesne vrste v slovenskih poskusih in nasadi

14:30 – 14:50 Odmor

14:50 – 15:10 Aleksander MARINŠEK, Gozdarski inštitut Slovenije: Splošni koncepti trajnostnega upravljanja s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru

15:10 – 15:30 Andrej BREZNIKAR, Marija KOLŠEK, Aleš POLJANEC, Zavod za gozdove Slovenije: Načrtovanje upravljanja s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdarski praksi

15:30 – 16:30 Diskusija in zaključki

Predstavitev teme dogodka

Podnebne spremembe že povzročajo težave pri gojenju gozdov in nekaterih domačih drevesnih vrst, ki imajo sicer vedno prednost, a v prihodnosti morda ne bodo več zmogle izpolnjevati vseh pričakovanih nalog. Zato je pri izbiri drevesnih vrst za prihodnje gozdove strateško smiselno preizkušati tudi rezervne rešitve, ki bi jih zaradi dobre odpornosti in donosnosti lahko predstavljale tujerodne drevesne vrste. Njihovo morebitno gojenje ni brez tveganja za naravno okolje, saj lahko neželeno vplivajo na domače rastlinstvo, poslabšujejo rastišče ali celo postanejo invazivne. Zato moramo biti pri njihovi uporabi izjemno previdni in postopni, odločitve o tem pa morajo biti dobro pretehtane.

S slovenskimi gozdovi danes gospodarimo sonaravno in tujerodne drevesne vrste v njih skupaj zavzemajo komaj 1 % skupne lesne zaloge. Med njimi je največ robinije (0,6 %), zelenega bora (0,18 %), ameriške duglazije (0,05 %) in rdečega hrasta (0,03 %). Morebitno postopno povečevanje obsega njihovega gojenja lahko temelji samo na rezultatih dolgoletnega in temeljitega preizkušanja. Na znanstvenem srečanju bodo raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva, ekologije in varstva narave predstavili dosedanje dobre in slabe izkušnje s tujerodnimi drevesnimi vrstami ter razpravljali o njihovih potencialih in nevarnostih. Na srečanju bomo predstavili glavne izsledke triletnega raziskovalnega projekta CRP z naslovom 'Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji', ki se zaključuje letos jeseni in sta ga financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Največ pozornosti bomo namenili ameriški duglaziji, jelki podobnemu iglavcu iz Severne Amerike, ki je že pokazala dobro odpornost proti žledu in podlubnikom in ima odličen les. To je ena redkih tujerodnih drevesnih vrst, ki jo pri nas gojimo že dovolj dolgo in z dovolj dobrimi izkušnjami, da bi njen potencial in morebitna tveganja lahko celovito ovrednotili in jo morda lahko začeli gojiti v nekoliko večjem obsegu.

Podrobnejše informacije o dogodku so na spletni strani.

Za pojasnila in izjave so na voljo Kristjan Jarni (), Robert Brus () in Jurij Diaci ().