Poletna šola Biotehniške fakultete je bila prvič organizirana leta 2013, ko je Društvo študentov mikrobiologije organiziralo poletno šolo za manjše število udeležencev na temo mikroskopiranja. Namen poletne šole je bil širša predstavitev področja ter stkati vezi med stroko in študenti. V letu 2014 so bili glavna tematika Poletne šole Biotehniške fakultete antibiotiki, šolo pa je obiskalo več kot 100 udeležencev. V letu 2015 je bila osrednja tema gensko spremenjeni organizmi, ki so privabili 200 udeležencev, dogajanje pa se je razširilo na 4 dni. Leta 2016 so bila osrednja tema poletne šole cepiva, več kot 300 udeležencev pa je zapolnilo največjo predavalnico na Biotehniški fakulteti. Leta 2017 je bila ob 70. letnici Biotehniške fakultete poletna šola posvečena celotni fakulteti, s pridruženo, novo ekipo so bile kot osrednja tema izbrane bolezni raka. V letu 2018 je bila osrednja tema poletne šole odtenki prehrane. Po dvoletnem predahu je Študentski svet Biotehniške fakultete skupaj s fakulteto ponovno organiziral poletno šolo v letu 2021, osrednja tema pa so mikroorganizmi oziroma vsestranska uporabnost mikroorganizmov.
Organizatorji so dogodek prilagodili zahtevam PCT in zato ponudili tako možnost udeležbe v živo kot na daljavo.
Udeležba na daljavo je mogoča na povezavi.
Poletna šola Biotehniške fakultete 2021: Vsestranska uporabnost mikroorganizmov
Poletna šola Biotehniške fakultete je tako kot pretekla leta sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del ima štiri tematske sklope, mikroroganizmi v medicini, mikrobiologiji, biologiji in farmaciji. Praktični del je namenjen 32 študentom nižjih letnikov, ki so v času epidemije pridobili najmanj kompetenc oziroma izkušenj s praktičnim delom.
Prvi dan bodo predavatelji predstavili mikroorganizme v medicini, pred odmorom, kako so se uporabljali mikroorganizmi skozi čas in kaj je pomembno danes farmaciji; po odmoru pa bodo predstavljena cepiva in možnosti zdravljena rakavih obolenj z metodami koloidne mikrobiologije. Po odmoru za kosilo bo sledil praktičen del z delom v skupinah.
Drugi dan bodo predavatelji predstavili novo znanje o mikroorganizmih na področju biologije, kaj pomenijo za črevesno mikrobioto, na kaj morajo biti pozorni proizvajalci kozmetičnih izdelkov in kašen pomen imajo bakterije v materinem mleku za dojenčka. Po odmoru bodo predstavljeni probiotiki, prebiotiki in postbiotoki, probiotiki kot prehransko dopolnilo ali zdravilo ter probiotiki kot adjuvantno zdravljenje pri kemoterapiji. Po odmoru za kosilo bo sledil praktičen del z delom v skupinah.
Tretji dan bo usmerjen v mikroorganizme v živilstvu, predstavljena bo zgodovina uporabe mikroorganizmov v živilski industriji, ali so mikroorganizmi varna hrana ali kvar hrane ter mikroorganizmi v ekstremnih okoljih naših kuhinj. Po odmoru bo predstavljeno področje GSO, poznavanje in odnos javnosti ter slovenskih študentov do GSO, mikrobno recikliranje organskih odpadkov iz živinoreje in (po)moč mikroorganizmov v proizvodnji mlečnih izdelkov. Po odmoru za kosilo bo sledil praktičen del z delom v skupinah.
Četrti dan bo namenjen predstavitvi najnovejših znanj o mikroorganizmih z področja mikrobiologije, pogled na mikrobiome v kompleksnih sistemih, vloga bakterij in virusov v ekosistemih ter mikroorganizmi v čistilnih napravah. Po odmoru bodo predstavljeni koristni talni mikroorganizmi, biofilmi - kako nastanejo in kako jih lahko uporabimo ter “LEGO-microbes” - nov pristop izgradnje mikrobne združbe za uspešno remediacijo okolja. Po odmoru za kosilo bo sledil praktičen del z delom v skupinah.
Podroben program si lahko pogledate tukaj.
Vabljeni, da spoznate vsestransko uporabnost mikroorganizmov.
