Z vzpostavljeno učno potjo bodo skozi proces izobraževanja zagotavljali varovanje risa

V petek, 24. septembra 2021, je v Kočevju potekala otvoritev tematske učne poti »Risova pot«, ki je v sodelovanju z lokalnimi organizacijami nastala v okviru mednarodnega projekta LIFE Lynx - Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem, katerega vodilni partner je Zavod za gozdove Slovenije. Irena Kavčič, s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je pojasnila: »Navdih za novo tematsko pot smo našli v risinji Mali, ki je potomka prvega doseljenega risa Goruja in hkrati dokaz, da so se novo doseljeni risi uspešno vključili v dinarsko populacijo«. Pojasnila je tudi, da je izobraževanje ključna aktivnost varovanja posameznega elementa narave, saj je prav neznanje pogosto vzrok za njegovo ogroženost.

Otvoritev učne poti se je začela s kratkim uvodnim programom, kjer je prof. dr. Ivan Kos, predstojnik Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, predstavil vloga risa v ekosistemu in pomen projekta LIFE Lynx za ohranitev populacije risa: »Doselitev risov iz druge, genetsko bolj pestre populacije, predstavlja edino možnost za rešitev populacije v Sloveniji in sosednjih državah, ki ji zaradi parjenja v sorodstvu ponovno grozi izumrtje. Projekt LIFE Lynx je, z naselitvijo risov iz karpatske populacije, pomemben za dolgoročno ohranitev risov.«

Sledila je predstavitev učne poti, ki jo je pripravila dr. Irena Kavčič, s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: » Risinja Mala tako na igriv način k raziskovanju nove učne poti nagovarja najmlajše obiskovalce. Pot bo v celoti opremljena do konca maja 2022. Sledi še priprava brošure za najmlajše, ki bo preko zabavnih iger in ugank odstirala skrito življenje risov. Prav tako bodo v okviru projekta izdelane tudi e-lekcije, ki bodo učiteljem in učencem dostopne na spletu.«

V nadaljevanju je Nina Jankovič, predstavnica projektnega partnerja Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, izpostavila Naturo 2000 in pomen varovanja narave. Predstavniki lokalnih organizacij, ki so sodelovali pri postavitvi učne poti pa so izpostavili pomen učne poti za razvoj ekoturizma na območju Kočevskega; Nevenka Klun z Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje je poudarila pomen velikih zveri za razvoj ekoturizma na Kočevskem; Bojan Ciglič s Planinskega društva Kočevje pa je pojasnil, zakaj je bila za vzpostavitev učne poti izbrana prav pot od gozdne jase s kočo pri Jelenovem studencu, Žepne jame in Mestnega vrha. Tina Kotnik z Zavoda za Gozdove Slovenije, OE Kočevje pa je predstavila učne in naravoslovne poti na Kočevskem.

Po končani predstavitvi pred Kočo pri Jelenovem studencu sta si učno pot prvič ogledali dve manjši šolski skupini: učenci OŠ Zbora odposlancev in dijaki Gimnazije in srednje šole Kočevje. Za strokovno vodenje je poskrbela Ana Pšeničnik, z Delovne skupine za biološko izobraževanje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki svoj raziskovalni fokus posveča tudi izobraževanju javnosti o ekologiji in biologiji te karizmatične živalske vrste.

Učna »Risova pot« je pomembna pridobitev za ogroženo populacijo risa, saj obiskovalcem odstira vpogled v življenje risov in izzive s katerimi se sooča njihova populacija in ponuja pristno doživljanje lokalnega naravnega okolja. Z označenimi zelenimi markacijami pot skrbno komunicira z obiskovalcem na način, da mu podaja izbrane informacije in ga aktivno vključuje v raziskovanje risa in gozda kot njegovega življenjskega prostora. Pri oblikovanju vsebine in didaktičnih igral sta strnila moči projektna partnerja Zavod RS za varstvo narave - OE Novo mesto in Oddelek za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v projektu LIFE Lynx sodelujejo še z Oddelka za biologijo dr. Marjeta Konec, doc. dr. Tomaž Skrbinšek, dr. Astrid Vik Stronen, dr. Maja Jelenčič, Elena Pazhenkova, Barbara Boljte, dr. Hubert Potočnik, Franc Kljun, Jaka Črtalič, Žan Kuralt, mag. Aleksandra Majić Skrbinšek, Meta Mavec, Manca Velkavrh, Bernarda Bele. Z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pa na projektu sodelujejo še Lan Hočevar, Urša Fležar in doc. dr. Miha Krofel.