School-Milk-History
Vir: httpsmilk.co.ukworld-school-milk-day


V Evropski uniji so posamezne države začele s posebnimi programi šolskega mleka leta 1977, danes pa imajo takšne programe vse države Evropske unije. Sporočilo, ki ga države danes predajajo ob tem dnevu, je nekoliko drugačno kot je v preteklosti. V začetku je bilo povezano z dostopnostjo mleka in mlečnih izdelkov, danes pa je bolj usmerjeno v izobraževanje.

Prof. dr. Irena Rogelj je opozorila: »Najpomembnejše je vzgajanje mladih, zato smo tudi v Sloveniji pristopili k tako imenovani šolski shemi sadja, zelenjave in mleka. To je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Otroke najlažje naučimo novih navad, hkrati pa so najboljša naložba za prihodnost. Ne smemo pozabiti, da bodo prav oni v naslednjih letih vzgajali nove generacije

 

Posnetek zaslona (50)
Prispevek o svetovnem dnevu šolskega mleka v oddaji Dobro jutro na povezavi (od 7 min 07 s do 7 min 15 s)

Za vse, ki imajo pomisleke glede uživanja mleka in mlečnih izdelkov je prof. dr. Irena Rogelj predstavila primer vključevanja mleka v prehrano otrok na Japonskem: »Za Japonsko si predstavljamo, da je dežela, kjer mleko ni popularno. Pa vendar je Japonska že leta 1949 začela z vključevanjem mleka v program šolskega kosila. Program je dobil široko podporo javnosti, saj  so ugotovili, da se otroci, ki so pili mleko, bolje razvijajo in imajo boljše telesne parametre v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki mleka niso uživali. Prav zato se je na Japonskem ta program ohranil vse do danes.« 

Glede rastlinskih vrst mleka pa je prof. dr. Irena Rogelj pojasnila: »Rastlinski napitki, kot je na primer kokosovo mleko, po sestavi in hranilni vrednosti niso primerljivi z mlekom. Imajo drugačno sestavo kot mleko, ki je »pripravljeno« kot hrana za sesalca. Visoka prehranska vrednost mleka je posledica istočasne prisotnosti in dobre kombinacije vseh makro- in mikro- hranil, potrebnih za rast in razvoj organizma, zato pomembno prispeva k uravnoteženi prehrani. Vsi, ki jim mleko ne diši ali pa jim povzroča težave, pa lahko namesto mleka vključijo v prehrano enega od fermentiranih mlečnih izdelkov , kot so jogurt, kislo mleko, kefir, skuta in siri, ki so mogoče celo boljši, saj so lažje prebavljivi poleg tega pa prebavni trakt obogatijo še s koristnimi bakterijami in njihovimi presnovki