Združeni narodi so za svetovni dan razglasili 16. oktober, dan, ko je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Vse od leta 1981 se na svetovni dan hrane izbere tematiko, s katero se izpostavi svetovne izzive v prehrani in kmetijstvu. S tem se zagotovi razpravo o najbolj perečih vprašajih povezanih s hrano in prehrano.   

V letu 2021 je tema 41. Svetovnega dneva hrane »Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«, dvodnevna konferenca z naslovom Hrana, prehrana, zdravje pa bo izpostavila predvsem področje sadja in zelenjave. 

Registracija 

Registrirate se na povezavi. 

Program konference z naslovom Hrana, prehrana, zdravje

Podroben program si lahko ogledate na povezavi.

Petek, 15. oktober 2021

Odprtje konference Hrana, Prehrana, Zdravje

Prof. dr. Peter Raspor, zaslužni profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, bo v imenu organizatorjev nagovoril udeležence konference

1. PANEL: Hrana - v luči svetovnega dne hrane 2021

Prvi panel z naslovom Hrana - v luči svetovnega dne hrane 2021 bo skupaj z doc. dr. Elizabeta Mičović, z Agencije RS za Kmetijske trge in razvoj podeželja, vodil dr. Peter Raspor, zaslužni profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Okrogla miza: Koliko, kako in kje pridelovati zelenjavo in sadje za samooskrbo Slovenije?

Na okrogli mizi, ki jo bo moderirala dr. Vesna Miličić, z GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih, bo sodeloval tudi prof. dr. Aleš Kuhar z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja EIT FOOD HUB Slovenije.  

Sobota, 16. oktober 2021

4. PANEL: Infrastruktura za razvoj in proizvodnjo sadja in zelenjave

V četrtem panelu bodo raziskovalci in sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavili rezultate raziskav, ki potekajo na Oddelku za agronomijo. 
Prof. dr. Borut Bohanec z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bo predstavil »Kako bi gensko modificirane rastline lahko doprinesle k boljši oskrbi s sadjem in zelenjavo?«.
Jože Simončič bo predstavil predavanje z naslovom »Potencial domačih sort: Izkušnje genske banke Kartuzije Pleterje«, ki ga je pripravil skupaj s prof. dr. Gregorjem Ostercem, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 
Prof. dr. Nina Kacjan Maršić s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa bo predstavila »Hidroponska pridelava zelenjave: prednosti in slabosti glede na sezonskost in svežino in prehransko vrednost«.

5. PANEL: Sadje

Peti panel bo skupaj s prof. dr. Stanislavom Tonjkom, s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, vodil prof. dr. Gregor Osterc, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

6. PANEL: Predstavitev aktualnih projektov

Šesti panel bo skupaj z dr. Antoaneto G. Kuhar, s Kmetijskega inštituta Slovenije, vodila prof. dr. Sonja Smole Možina s Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Projekte bodo pa predstavili:

dr. Ajda Marič, vodja pisarne EIT Food Hub Slovenija, ki je organizirana na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani: Priložnosti v sklopu EIT Food Hub Slovenija

prof. dr. Rajko Vidrih s Katedre za tehnologije rastlinskih živil in vino na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: Vpliv poobiralnega osvetljevanja na fiziološke procese sadja

ZAKLJUČNO PREDAVANJE

Zaključno predavanje bo skupaj z Davidom Tavžljem, izvršnim direktorjem ICPE, podal prof. dr. Peter Raspor, zaslužni profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.  

Vabljeni na srečanje.