Raziskovalna skupina Biotehniške fakultete prejela sredstva Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani

11.11.2021

Raziskovalna skupina Biotehniške fakultete prejela sredstva Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani

V letu 2021 je sredstva Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani za dvig stopnje tehnološke pripravljenosti probiotika Bacillus subtilis PS-216 prejela raziskovalna skupina Biotehniške fakultete, ki jo sestavljajo prof. dr. Ines Mandić Mulec, dr. Katarina Šimunović, doc. dr. Polonca Štefanič in asist. dr. Andi Erega iz Katedre za mikrobiologijo in izr. prof. dr. Anja Klančnik in prof. dr. Sonja Smole Možina iz Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil, Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete ter zunanji partner Karlis Udris. Raziskovalna skupina je na razpisu sklada kandidirala s probiotikom za piščance, ki v preliminarnih študijah kaže zelo dobre rezultate. Sredstva so prejeli za dvig stopnje tehnološke pripravljenosti iz 3/4 na dvig stopnje tehnološke pripravljenosti do 6/7, kar pomeni, da bo njihov izdelek zanimiv za industrijske partnerje oziroma za trg. Prof. dr. Ines Mandić Mulec, s Katedre za mikrobiologijo na Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete je pojasnila: »Naš izdelek je sporogeni potencialni probiotik Bacillus subtilis PS-216, ki smo ga izolirali leta 2005 ravno na Oddelku za živilstvo, Katedri za mikrobiologijo v okviru doktorske disertacije. V laboratorijskih pogojih na Biotehniški fakulteti in v študiji na piščancih, ki je potekala na Veterinarski fakulteti Univerze v Iowi, ZDA, smo pokazali protimikrobno delovanje tega seva, odstranjevanje biofilmov patogenih bakterij in v omejenem obsegu tudi varnost izdelka.« Katarina Šimunović je opozorila: »Raziskave na mladih piščancih kažejo na občutno boljše delovanje tega izdelka v primerjavi z drugimi, že znanimi izdelki. Vendar je potrebno potrditi to delovanje tudi na piščancih v obdobju za zakol – pri vsaj 42 dneh starosti.«

Zaradi vse hitrejšega naraščanja prebivalstva se pojavljajo vse večje potrebe po kakovostni, a poceni hrani, zato je živinorejska industrija izpostavljena velikim izzivom. S prepovedjo profilaktične uporabe antibiotikov v živinoreji se je pojavila potreba po krmnih dodatkih, ki izboljšajo zdravje živali, zmanjšajo prenos patogenih bakterij v prehranski verigi, vendar še vedno omogočajo ekonomično pridelavo.

Raziskovalna skupina Biotehniške fakultete je na razpisu Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani uspešno kandidirala s probiotikom za piščance, sporogeni potencialni probiotik Bacillus subtilis PS-216, ki so ga izolirali leta 2005 ravno na Katedri za mikrobiologijo, Oddelku za živilstvo, Biotehniški fakulteti v okviru doktorske disertacije.

V laboratorijskih pogojih na Biotehniški fakulteti in v študiji na piščancih, ki je potekala na Veterinarski fakulteti Univerze v Iowi, ZDA, so člani raziskovalne skupine pokazali protimikrobno delovanje tega seva, odstranjevanje biofilmov patogenih bakterij in v omejenem obsegu tudi varnost izdelka.

Pri mladih piščancih, ki so bili stari 21 dni so opazili močan učinek na povečanje prirasti, saj so piščanci tehtali tudi do 30% več kot kontrolna skupina, ki ni zaužila potencialnega probiotika PS-216. Potencialni probiotik PS-216 je v mladih piščancih tudi zmanjšal kolonizacijo živali s patogeno bakterijo Campylobacter jejuni, najpogostejšo povzročiteljico hude driske v EU in svetu. Katarina Šimunović je poudarila: »Raziskave na mladih piščancih kažejo na občutno boljše delovanje tega izdelka v primerjavi z drugimi, že znanimi izdelki«.

Katarina Šimunović je hkrati izpostavila: »Če želimo, da bo izdelek sporogeni potencialni probiotik Bacillus subtilis PS-216 zanimiv za industrijske partnerje oziroma za trg je potrebno potrditi delovanje omenjenega probiotika tudi na piščancih v obdobju za zakol – pri vsaj 42 dneh starosti.« Ines Mandić Mulec je pojasnila: »Do sedaj nas je raziskovalno delo pripeljalo do stopnje tehnološke pripravljenosti 3/4. Za dvig stopnje tehnološke pripravljenosti do 6/7 in tržne privlačnosti našega izdelka potrebujemo dodatne študije, ki smo jih predlagali v projektu in za katere smo pridobili sredstva v okviru Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani.«

Polonca Štefanič je predstavila študije, ki jih bodo izvedli s sredstvi Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani, da bo izdelek sporogeni potencialni probiotik Bacillus subtilis PS-216 zanimiv za industrijske partnerje oziroma za trg: »Projektu smo predlagali izvedbo treh ključnih testov na izboljšanje izdelka, in sicer i) testiranje toksičnosti po protokolu, ki ga narekuje EFSA, ii) optimizacija mešanja spor v krmo in vodo ter iii) potrjevanje delovanja izdelka vmešanega v krmo in/ali vodo na piščancih (do 110 živali v študiji) v relevantnem času za zakol piščancev - 42 dni starosti. V okviru študije na piščancih se bo izvedla tudi analiza kakovosti mesa piščancev in analiza porabe in pretvorbe krme.«

Univerza v Ljubljani je aprila 2020 vzpostavila Inovacijski sklad, namenjen raziskovalnim skupinam na Univerzi v Ljubljani, ki razvijajo inovativne rešitve, ki pa so na nižjih stopnjah tehnološke pripravljenosti in so zato manj zanimive za industrijske partnerje. S tem se raziskovalnim skupinam omogoči, da se približajo višjim stopnjam tehnološke pripravljenosti izdelka in s tem tudi industrijskim partnerjem oziroma vstopu na trg.