Med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2021 kar dve raziskavi z Biotehniške fakultete

01.12.2021

Med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2021 kar dve raziskavi z Biotehniške fakultete

V ponedeljek, 29. novembra 2021, se je s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2021 začel Teden Univerze v Ljubljani. Na spletnem dogodku, katerega prenos je potekal iz Zbornične dvorane Univerze v Ljubljani, je bilo predstavljenih deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2021. Med desetimi dosežki sta bila kar dva raziskovalna dosežka z Biotehniške fakultete in sicer raziskovalni dosežek z naslovom Sorodstveno razlikovanje spodbuja horizontalni prenos genov med manj sorodnimi sevi B. subtilis, ter raziskovalni dosežek Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi. Rezultati obeh raziskavi so bili objavljeni v izjemni znanstveni reviji Nature Communications. Letošnja osrednja govornica na predstavitvi najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani je bila prof. dr. Katarina Čufar s Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je izpostavila: »Za vrhunski znanstveni dosežek je najprej potrebna ideja, nato pa sledi dolgotrajno, vztrajno delo, ki mora biti dobro organizirano in zahteva ustrezne materialne razmere.« Doc. dr. Polonca Štefanič je na kratko povzela ugotovitve raziskave Tudi bakterije se izogibajo izmenjavi DNA med sorodniki: »Bakterije so »ponovno izumile« to, kar mi že vemo o razmnoževanju, samo da bakterije to počnejo že 4 milijarde let. S kom si najraje izmenjajo DNA? Podobno kot živali in ljudje: raje z manj sorodnimi predstavniki iste vrste.« Doc. dr. Cene Fišer, mentor in vodja raziskave Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi, ki je zaradi odsotnosti prve avtorice Špele Borko, mlade raziskovalke, pa je o raziskavi Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi povedal: »Posebej živahno dogajanje je bilo prav na območju današnje Slovenije, kar nam nalaga obvezo varovanja te evropske in svetovne dediščine.«

V Tednu univerze vsako leto poteka tudi predstavitev najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani. Tudi v letu 2021 sta bili med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki predstavljeni tudi raziskavi, ki sta potekali na Biotehniški fakulteti.

Prisotne na spletnem dogodku je najprej nagovoril prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani: »Znanstvena spoznanja so zelo pomembna, to se je pokazalo že v iskanju odgovorov na bolezen covid-19- Žal nekateri posamezniki bolj verjamejo objavam na družbenih medijih kot uveljavljenim raziskovalcem. Prav zato je to ena od pomembnih nalog vseh nas, da kot najstarejša znanstveno raziskovalna institucija, ki pokriva celoten spekter področij, povrnemo zaupanje v znanost.« Opozoril je tudi, da je Univerza v Ljubljani največja in mednarodno najbolj uveljavljena znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji.

Letošnja osrednja govornica na predstavitvi najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani je bila prof. dr. Katarina Čufar s Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je še izpostavila delež zastopanosti raziskovalk med avtorji in avtoricami najodličnejših raziskovalnih dosežkov: »Raziskovalke so zastopane v dobri tretjini, pri polovici dosežkov pa so delo tudi vodile, med njimi so tudi takšne na začetku kariere. Želela bi si, da bi naša Univerza bolj cenila potencial, ki ga predstavljajo znanstvenic, in da bi se zavedala tudi številnih pasti na področju enakih možnosti.« Sicer pa je poudarila, da je biti raziskovalka ali raziskovalec zelo zahtevno delo: »Tisti na bolj stabilnih delovnih mestih se praviloma srečujemo z velikim obsegom pedagoškega dela in pomanjkanjem možnosti za raziskave, tisti na mestih čistih raziskovalk in raziskovalcev pa so pogosto na delovnih mestih za določen čas in odvisni od negotovih projektnih sredstev.« A kljub temu vse žene naprej radovednost, navdušenje in predanost znanosti, brez katere ni napredka.

Kratke predstavitve vseh najodličnejših raziskav na povezavi.

Sorodstveno razlikovanje spodbuja horizontalni prenos genov med manj sorodnimi sevi B. subtilis

Slika 1: Sorodstveno razlikovanje vpliva na prenos DNA preko aktivacije genov za kompetenco. Zgoraj: kin
(modra) in non-kin (rdeča) interakcija na poltrdnem agarskem gojišču; levo spodaj: DNA prenos med kin sevoma
(modro) in non-kin sevoma (rdeče); desno spodaj: aktivacija genov za kompetenco ki je večja, kadar so v
interakciji non-kin sevi (rdeče) kot kadar so v interakciji kin sevi (modro). Avtorica: Polonca Štefanič.

Raziskavo o socialnih interakcijah bakterije B. subtilis sta vodili doc. dr. Polonca Štefanič in prof. dr. Ines Mandić-Mulec, vodja študija mikrobiologije in predstojnica Katedre za mikrobiologijo, Oddelka za živilstvo, Biotehniške fakultete. Raziskavo je na spletnem dogodku predstavila doc. dr. Polonca Štefanič, ki je izpostavila, da so rezultati v članku plod večletne, kontinuirane raziskave o socialnih interakcijah med bakterijami. Zadnje ugotovitve so pomembne v svetovnem merilu, ker so spremenile prepričanje o horizontalnem genskem prenosu in prvič razkrile pomen bakterijskih interakcij pri prenosu genov. Na predstavitvi je povedala: »Naša raziskava je prva na svetu, ki na katerikoli bakteriji pokaže, da je prenos DNA znotraj vrste večji med manj sorodnimi organizmi – in ravno to je najzanimivejše, saj spominja na mehanizem preprečevanja parjenja v sorodstvu (inbreeding avoidance), ki ga zelo dobro poznamo pri višjih organizmih.« Doc. dr. Polonca Štefanič je ugotovitve predstavila tudi v blogu na strani revije Nature (na povezavi), ki ga je zaključila z mislijo: »DNK se najbolj učinkovito izmenjuje pri tistih, ki se med seboj borijo, pa naj gre za ljudi ali bakterije.« Na to temo je izšel tudi blog v mednarodnem blogu Small Things Considered (na povezavi).

Več informacij o raziskavi je objavljenih v novici na spletni strani Biotehniške fakultete na povezavi.

Celoten članek Sorodstveno razlikovanje spodbuja horizontalni prenos genov (HGT) med manj sorodnimi sevi Bacillus subtilis / Kin discrimination promotes horizontal gene transfer between unrelated strains in Bacillus subtilis, Nature Communications (Nat Commun 12, 3457 (2021), IF 12.1, 1.Q) je dosegljiv na povezavi.

Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi

Slika 2: V adaptivni radiaciji slepih postranic (rod Niphargus) je nastalo veliko število vrst, ki so morfološko
izjemno raznolike. Morfološka raznolikost pretežno zrcali okoljske razmere, kjer te živali živijo. Slika
prikazuje glavne morfološke »tipe«, posebej poučna je raznolikost v telesnih velikostih. Slika je sestavljena iz
fotografij, ki sta jih ljubeznivo odstopila Denis Copilaş-Ciocianu (levo zgoraj) in Teo Delić (vse ostale). Avtorica:
Špela Borko.

Na spletnem dogodku, predstavitvi najboljših raziskovalnih dosežkov na Univerzi v Ljubljani v letu 2021 je bila predstavljena tudi raziskava Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi. Raziskava je potekala v skupini za speleobiologijo na Katedri za zoologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ker je bila Špela Borko, prva avtorica članka in mlada raziskovalka, odsotna je raziskavo predstavil doc. dr. Cene Fišer. Najprej je razložil, kaj pomeni radiacija in zakaj je pomembna oziroma zakaj so ugotovitve raziskave pomembne: »Naša raziskava je pokazala, da tudi Evropa sodi med vroče točke evolucije, da so tudi v Evropi prisotni potomce starodavnih eksplozij evolucije, če le iščemo na pravem mestu – v podzemlju.« Znanstveni dosežki objavljeni v članku so rezultat desetletjih terenskega dela, ko so raziskovalci skupaj z drugimi obiskovalci podzemlja zbrali dovolj vzorcev, da so lahko rekonstruirali potek evolucije 45 milijonov let stare skupine podzemnih rakov iz rodu slepih postranic (Niphargus).

Več informacij o raziskavi je objavljenih v novici na spletni strani Biotehniške fakultete na povezavi.

Celoten članek z naslovom »Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi / A subterranean adaptive radiation of amphipods in Europe« je dosegljiv na povezavi.