V okviru projekta LIFE Lynx se bo tudi v letu 2022 nadaljevalo uspešno doseljevanje risov v Sloveniji in na Hrvaškem

21.01.2022

V okviru projekta LIFE Lynx se bo tudi v letu 2022 nadaljevalo uspešno doseljevanje risov v Sloveniji in na Hrvaškem

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov, od tega štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Doseljeni risi se uspešno razmnožujejo in s svojimi geni rešujejo dinarsko populacijo pred izumrtjem. Projektna skupina vključevanje doseljenih risov v populacijo spremlja z različnimi metodami, tudi s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic in z več kot 200 avtomatskimi kamerami. Dr. Miha Krofel s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je povedal: »Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.« Dr. Tomaž Skrbinšek s Katedre za ekologijo in varstva okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil: »Glede na podatke lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980. Stopnjo parjenja v sorodstvu bomo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.«

Projektna skupina projekta LIFE Lynx s pomočjo različnih metod spremlja stanje risov v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovili so, da je v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila leta 2021. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov. Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato spremljajo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije.

V okviru projekta LIFE Lynx ugotavljajo tudi, kako se doseljeni risi vključujejo v populacijo. Ris je vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdijo, da je imel potomce.

Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.

Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.
Delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo rise pred izumrtjem, se bo nadaljevalo tudi v letu 2022 z doselitvami risov na območje Dinaridov. Načrtuje se preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.

Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Celotno poročilo o spremljanju doselitev risov je dostopno na povezavi.

Več informacij o samem projektu pa si lahko pogledate na povezavi.