Druga stran

V okviru raziskovalnega projekta so najprej določili temeljne družbeno – ekonomske dejavnike s katerimi bodo spremljali potencial in razvitost biogospodarstva. Prof. Dr. Luka Juvančič je pojasnil: »Lokacijski kriteriji vsebujejo podatke o razpoložljivosti različnih virov biomase v Sloveniji, ekonomski kriteriji podatke o ekonomskem stanju in trgu z vidika biogospodarskih panog, družbeni kriteriji pa vsebujejo pomembne podatke o demografskih značilnostih, kot so vlaganje v raziskave in razvoj, inovacijah in podjetniški strukturi ter opis institucionalnega okolja

V Sloveniji je biogospodarstvo povezano s 16 gospodarskimi panogami, ki so jih raziskovalci razvrstili v 3 skupine dejavnosti, dejavnosti, kjer pridobivajo biomaso; predelovalne dejavnosti, kjer biomasa predstavlja ključno surovino ter predelovalne dejavnosti, kjer biomasa oziroma bioosnovane komponente lahko predstavljajo surovinsko bazo.
Dejavnosti, kjer biomaso pridobivajo, so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo.
Predelovalne dejavnosti, kjer biomasa predstavlja ključno surovino, so proizvodnja hrane, pijač in tobaka, obdelava in predelava lesa ter proizvodnja papirja.
Predelovalne dejavnosti, kjer biomasa oziroma bioosnovane komponente lahko predstavljajo surovinsko bazo, pa so proizvodnja tekstilij, oblačil, usnja, kemikalij in kemičnih izdelkov, proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja pohištva in električne energije.

V razširjenem povzetku raziskovalci ugotavljajo, da je delež biosnovne proizvodnje v Sloveniji v prvih dveh skupinah visok, tudi do 100 odstotkov, medtem ko je v dejavnostih tretje skupine bistveno nižji, med 2 in 60 odstotki. Ugotovili so tudi, da je največji delež zaposlitev v biogospodarstvu panogah, ki sodijo v prvo skupino dejavnosti in sicer 60 % oseb zaposlenih v biogospodarstvu dela v kmetijstvu, 14 % v proizvodnji živil, 11 % v panogi obdelave in predelave lesa in 6 % v gozdarstvu. Vse preostale panoge zaposlujejo po tri odstotke oseb ali manj oziroma manj kot 14 % vseh zaposlenih v biogospodarstvu. V panoga prve skupine dejavnosti je z vidika biogospodarstva tudi največja dodana vrednost, posebej v kmetijstvu ter proizvodnji hrane in pijač, produktivnost dela v biogospodarstvu pa je v Sloveniji več kot 40 odstotkov nižja kot na ravni EU27. 

Glede na številke, ki kažejo nizko stopnjo dodane vrednosti in produktivnosti v biogospodarstvu pa raziskovalci ugotavljajo, da je področje biogospdoarstva izredno dinamično področje in da lahko v zelo kratkem času pride do velikih sprememb. Predvsem, ker na razvoj biogospodarstva izjemno vpliva napredek znanosti v razumevanju bioloških procesov in vključevanje akumuliranega znanja v izboljšanje proizvodnih procesov. To se odraža v nenehnem izboljševanju produktivnosti in kakovosti proizvodnje v primarnih panogah in v konvencionalnih predelovalnih panogah biogospodarstva. 

Prof. dr. Luka Juvančič je pojasnil, da ima Slovenija veliko rezerv in da lahko izboljša stanje na področju biogospodarstva: »Rezerve obstajajo tudi v aktivnostih za krepitev povpraševanja. V tem kontekstu izpostavlja zlasti pomen javnih naročil. Javna poraba v državah EU za nakup blaga, gradenj in storitev na področju biogospodarstva znaša skoraj 19 % bruto domačega proizvoda EU. Pravna ureditev in pripadajoči finančni okvir s področja zelenih javnih naročil že spodbujata nakup proizvodov z ugodnejšim okoljskim odtisom tudi v Sloveniji, zlasti na področju trajnostne mobilnosti, gradnje in oskrbe javnih zavodov z živili. Te mehanizme kaže na področju rabe bioosnovanih materialov v prihodnje še okrepiti, morda najbolj očitno pri nadomeščanju rabe plastičnih materialov, ki izvirajo iz fosilnih surovinskih virov. Poleg neposrednih učinkov v smislu javne porabe je zelo pomemben tudi demonstracijski učinek javnih naročil v smislu spremenjenega nakupnega obnašanja zasebnih kupcev