Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je konec leta odobrila sredstva za dodatne raziskovalne programe, v katere so vključeni tudi raziskovalci Biotehniške fakultete. Omenjene štiri programe na Biotehniški fakulteti vodijo doc. dr. Žiga Laznik s Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Oddelka za agronomijo, prof. dr. Nina Gunde-Cimerman s Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov Oddelka za biologijo, doc. dr. Davor Kržišnik s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa Oddelka za lesarstvo in prof. dr. Damjana Drobne s Katedre za zoologijo Oddelka za biologijo.
Raziskovalni program Kmetijstvo naslednje generacije
Kmetijstvo naslednje generacije je raziskovalni program, ki ga na Biotehniški fakulteti vodi je doc. dr. Žiga Laznik.
Raziskovalci programske skupine Kmetijstvo naslednje generacije naslavljajo vse ključne izzive, s katerimi se spopada sodobno kmetijstvo, ki ga usmerjajo globalni trendi rasti prebivalstva in s tem povečano povpraševanje po hrani v naslednjih desetletjih. Sodobno intenzivno kmetijstvo ne more zagotavljati dovolj kakovostne hrane in se sooča z degradacijo naravnih virov in resnim zmanjševanjem zmožnosti agroekosistemov, da zagotavljajo druge dobrine in ekosistemske storitve. Omenjene probleme rešuje agroekologija – raziskovalno področje, ki se osredotoča na odgovorno rabo tal, zaščito biotske pestrosti, povečanje odpornosti agroekosistemov na podnebne spremembe, zagotavljanje ekosistemskih storitev kmetijskih krajin in prehransko varnost ob hkratnem upoštevanju etičnih, človeških in okoljskih vrednot. Program Kmetijstvo naslednje generacije vodi dr. Jaka Razinger iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Multitrofične interakcije med rastlino, škodljivcem in njegovim naravnim sovražnikom
V programsko skupino raziskovalnega programa Kmetijstvo naslednje generacije je z Biotehniške fakultete vključen doc. dr. Žiga Laznik, ki je o programu povedal: »Kmetijstvo se sooča tudi s pomembnim problemom prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kljub njihovim dokazanim neposrednim in posrednim negativnim vplivom na zdravje ljudi in okolje. Problem uporabe FFS predstavlja tudi pojav odpornosti (rezistence) škodljivih organizmov na izbrane kemične snovi. Škodljive organizme lahko zatiramo z drugimi, okoljsko bolj prijaznimi metodami. Eden od tovrstnih ukrepov je tudi t.i. biotično varstvo rastlin«.
Raziskovalni program Morska in mikrobna biotehnologija
Morska in mikrobna biotehnologija je raziskovalni program, ki ga na Biotehniški fakulteti vodi prof. dr. Nina Gunde-Cimerman.
Raziskovalci programske skupine Morska in mikrobna biotehnologija se osredotočajo na morska in izjemno slana morska okolja, ki so večinoma neraziskana, neizkoriščena in podvrednotena. Raziskave bodo temeljile na izvirnem »4B pristopu«: Biodiverziteta-Biofilmi-Bioinformatika-Bioaktivnost. V okviru biodiverzitete bomo nadaljevali z opisovanjem mikrobne raznolikosti zlasti gliv in aktinobakterij, ki imata največji biotehnološki potencial. Preučevali bomo sestavo morskih biofilmov, njihov nastanek in uničenje. Izraba biotehnoloških potencialov preučevanih mikroorganizmov bo olajšana z integriranim pristopom bioinformatike, biostatistike in kemijskih presejalnih analiz. Z uporabo biomase in biomolekul iz makro- in mikroorganizmov bomo identificirali nove bioprodukte v boju proti velikim družbenim izzivom: izboljšanje zdravja in počutja, agroživilstvo (od vil do vilic), valorizacija odpadkov. Program Morska in mikrobna biotehnologija vodijo raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.
Prof. dr. dr. Nina Gunde-Cimerman je o raziskavi, ki bo potekala v okviru Biotehniške fakultete povedala: »V okviru programa se bomo osredotočali predvsem na glive, ki živijo v različnih morskih ekstremnih okoljih, kot so izjemno slane vode solin in polarna morska voda. Opisovali bomo glivno biodiverziteto, izpopolnjevali različne metode osamitve in gojenja ter izolirane glive sproti shranjevali v največji svetovni zbirki ekstremofilnih gliv Ex, v okviru infrastrukturnega centra Mycosmo. Osredotočili se bomo tudi na biotehnološki potencial gliv in na njihovo vlogo pri izgradnji morskih biofilmov, še posebej tistih gliv, ki sodelujejo pri biorazgradnji odpornih antropogenih onesnažil, kot so plastični polimeri. Sodelovali bomo pri bioinformatskih analizah, zlasti na nivoju genomike, transkriptomike in populacijske genomike izbranih gliv.«
Raziskovalni program Gozdno lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo
Gozdno lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo je raziskovalni program, ki ga na Biotehniški fakulteti vodi doc. dr. Davor Kržišnik.
Cilj raziskovalcev programske skupine Gozdno lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo je identifikacija trenutnih izzivov znotraj gozdno-lesne verige vrednosti (od stoječih sreves do končnij izdelkov) in iskanje optimalnih rešitev na podlagi znanja in razpoložljivih virov treh raziskovalnih organizacij: Gozdarskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Namen raziskovalnega programa je zagotovitev medsektorskega in inovativnega pristopa za doseganje zastavljenih ciljev ter povezovanje z industrijo. S podporo trajnostnemu gospodarjenju, celovitemu varovanju gozdnih virov in biotske raznovrstnosti ter z uvajanjem okolju prijaznih, družbeno sprejemljivih in ekonomsko upravičenih izdelkov in delovnih procesov na osnovi lesa se bo povečal prispevek gozdno‐lesne verige k nacionalnemu gospodarstvu. Program Gozdno lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo vodijo raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije.
Doc. dr. Davor Kržišnik je o raziskavi, ki bo potekala v okviru Biotehniške fakultete povedal: »Teme, ki jih naslavljamo v novem programu, so slabo raziskane, vendar imajo velik aplikativni potencial. Zastavljeni cilji zahtevajo sodelovanje več institucij v smislu zagotovitve potrebnih kompetenc in raziskovalnih zmogljivosti. Vsak delovni sklop sestavljajo raziskovalci vseh treh raziskovalnih organizacij z namenom zagotovitve izmenjave znanja in raziskovalnih idej med raziskovalci z različnim ozadjem. Takšno ustvarjalno okolje je osnova za raziskovanje širokih interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj in uporabo novih tehnik v gozdno-lesni vrednostni verigi. Interdisciplinarni pristop ter nacionalno in mednarodno sodelovanje bodo eden temeljnih kamnov novega raziskovalnega programa.«
Raziskovalni progam Dizajn novih lastnosti (nano)materialov & aplikacije
Dizajn novih lastnosti (nano)materialov & aplikacije je raziskovalni program, ki ga na Biotehniški fakulteti vodi prof. dr. Damjana Drobne, v njem pa sodeluje asist. dr. Eva Kranjc kot članica skupine za nanobiologijo in nanotiksikologijo. Program Dizajn novih lastnosti (nano)materialov & aplikacije vodi Inštitut za okoljevarstvo in senzorje.
Skupina za nanobiologijo in nanotiksikologijo se bo ukvarjala z ugotavljanem biokompatibilnosti novih materialov v različnih aplikacijah in zavzemala za poročanje po načelih FAIR.