Pri raziskavi abiotskih in biotskih dejavnikov, ki bi lahko povzročili nastanek nukleacijskih jeder toč, je Marko Kozjek. mag. mikrobiol., uporabil metodo sekvenciranja nove generacije. Ta metoda omogoča detekcijo majhnih količin DNA, kar je posebej pomembno, saj število bakterij visoko v atmosferi ni veliko in DNA je zato zelo malo.

 
Glivne spore v toči.
 

Marko Kozjek, mag. mikrobiol., je pojasnil: »Dokazali smo prisotnost mikro onesnažil visoko v troposferi, med drugim tudi prisotnost mikroplastike. To smo dokazali z vrsto analitskih metod z mikro-FTIR, Ramansko in elektronsko mikroskopijo (SEM).« Z opravljenimi analizami so dokazali, da so v toči so prisotni tako mikroorganizmi (bakterije, glive, praživali, alge) kot neživi delci (mikroplastika, puščavski pesek). Najpogostejši predstavniki bakterijskih družin identificiranih v toči izhajajo iz prsti, vodnih okolij in rastlin.

 
Diatomeje v toči. 

Marko Kozjek, mag. mikrobiol., je pojasnil: »Prisotnost mikroplastike v toči kaže, da so možnosti za prenos onesnažil visoke in da lahko človek s svojim vplivom posega v tudi najbolj oddaljene ekosisteme (mikroplastiko so našli tudi na ledenikih v Himalaji in v ledu na Arktiki). S tem smo dodatno potrdili vpliv atmosferskega prenosa mikro onesnaževal. »Vlakna naravnega in sintetičnega izvora so prisotna visoko v ozračju, vse od srednje do višje troposfere, na višini vsaj 12 km. 

 
Mikroplastika v toči. 

Pri identifikaciji abiotskih in biotskih dejavnikov so raziskovalci na podlagi frakcijskih analiz natančno opisali prisotnost različnih delcev v posamezni plasti toče. To je edinstven pristop, ki še ni bil uporabljen ter dokazuje izjemno pestrost in raznolikost bakterijskih vrst v toči. Predvidevajo, da lahko k nastanku nukleacijskih jeder toče najverjetneje prispeva skupek vseh delcev.

 
Toča v lončku

Rezultati magistrske naloge so pomembni, ker predvidevajo, da lahko zaradi naraščajoče globalne prisotnosti plastike v okolju, na nastanek toče vplivajo tudi plastična onesnažila.
Marko Kozjek, mag. mikrobiol., je povedal: »Plastična onesnažila v okolju postopoma razpadajo do mikroskopskih velikostih, ki vstopajo v vodo, zemljo in zrak ter v različne organizme, med drugim tudi v človeka. S tem smo pokazali globalnost težave in hkrati ozaveščamo o prisotnosti plastike prav v vseh okoljih.«

Prejemnik Prešernove nagrade fakultete Marko Kozjek, mag. mikrobiol., raziskave v povezavi z prisotnostjo mikroplastike v okolju nadaljuje na Inštitutu za vode RS, pripravlja pa tudi izvirni znanstveni članek.

Mentor magisterske naloge za naslovom Mikrobiološka analiza toče je izr. prof. dr. Matej Butala, somentorica dr. Manca Kovač Viršek.