Načrtovane hidroelektrarne ogrožajo podzemno naravno dediščino. a) Zahodni Balkan je globalna vroča točka podzemne favne (podatki za vse podzemne rake), b) obstoječe in načrtovane hidroelektrarne, c) načrtovane hidroelektrarne sovpadajo z območji visoke vrstne pestrosti (podatki za slepe postranice). 

Skupina za speleobiologijo s Katedre za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je opozorila, da četudi so škodljivi učinki zajezitev dobro dokumentirani in četudi dokumenti Evropskega podzemnega dogovora načrtujejo odstranjevanje jezov in umikanje akumulacij z evropskih rek in četudi je Balkan prepoznan kot pomembna vroča točka biotske pestrosti Evrope, številni vidijo v prosto-tekočih rekah zahodnega Balkana le priložnost za pridobivanje električne energije: »Manj znano je, da da Dinarski kras predstavlja enkratno svetovno vročo točko podzemne biotske pestrosti. Tudi ta je podvržena negativnemu vplivu zajezitev in ogrožena zaradi gradnje hidroelektrarn.«

Na problematiko varovanje biodiverzitete oziramo vročih točk podzemlja so raziskovalci Skupine za speleobiologijo Biotehniške fakultete v ugledni revije Nature Ecology & Evolution. S kartiranje vročih točk podzemne pestrosti znotraj Dinaridov in načrtovanih hidroelektrarn so pokazali, da so številne hidroelektrarne umeščene v območja z visoko biotsko pestrostjo svetovnega pomena. Doc. dr. Cene Fišer je posebej opozoril: »Države zahodnega Balkana parcialnim reševanjem energetskih težav in v nasprotju z evropskimi smernicami ogrožajo svetovno naravno dediščino. Ob tem pa tvegajo evropske kazni, ki jih predvidevajo dokumenti Evropskega zelenega dogovora, in, še slabše, potencialne težave pri oskrbi s pitno vodo.« Raziskovalci so opozorili, da članici Evropske unije, Slovenija in Hrvaška, pri tem nista nobeni izjemi.

Povezava na prispevek v revije Nature Ecology & Evolution