Na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so ob imenovanju prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, vodje Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bila izvoljena v trajni naziv znanstvena svetnica na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti za področje ekstremofilnih raziskav v zvezi s podnebnimi spremembami, v obrazložitvi zapisali:

Nina Gunde-Cimerman, rojena 28. 12. 1958 v Ljubljani, je 1983 diplomirala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 1987 magistrirala s področja mikrobiologije in leta 1993 doktorirala s področja biotehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 
Leta 1983 se je zaposlila kot raziskovalka na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, v Laboratoriju za biotehnologijo in industrijsko mikologijo. Od 1996 je zaposlena na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je bila 2006 habilitirana za redno profesorico za področje mikrobiologije. Od 2012 sodeluje kot gostujoča profesorica na danski tehnični univerzi (DTU), Lyngby, in na Univerzi v Köbenhavnu. Trenutno vodi Katedro za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov in Infrastrukturni center Mycosmo v okviru MRIC UL. Pedagoško delo opravlja na Biotehniški fakulteti, Pedagoški fakulteti, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na študiju 1., 2. in 3. stopnje.

Dolgo je veljalo, da okolja kjer prevladujejo ekstremne razmere, kot so visoka ali nizka temperatura, visoke koncentracije soli, skrajne vrednosti pH, naseljujejo samo redke bakterije in arheje, ki so se na te razmere evolucijsko prilagodile. Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman pa je leta 2000 kot prva odkrila halofilne glive v slanici Sečoveljskih solin in dokazala njihovo globalno navzočnost v izjemno slanih okoljih. S tem odkritjem je vzpostavila popolnoma novo področje mikrobioloških raziskav – preučevanje ekstremofilnih evkariontskih mikroorganizmov – gliv. 
Na osnovi hipoteze, da ima življenje v slanem veliko skupnega z življenjem v ledu, saj je za obe okolji značilna nizka vodna aktivnost, je pridobila evropski projekt, ki ji je 2001 kot prvi Slovenki omogočil raziskave na Arktiki. Na bazi arktičnih ledenikov je kot prva odkrila in opisala velike populacije gliv in izpostavila, da globalno segrevanje, ki pospešuje taljenje ledenikov, povzroča sproščanje teh mikroorganizmov v okolje. Med njimi so tudi oportuno patogene in na antimikotike odporne glive. Ta odkritja so vodila do sodelovanja pri odmevnih evropskih projektih ITN Marie Curie MicroArctic in Horizon 2020 Black and Bloom, ki sta proučevala posledice podnebnih sprememb v polarnih področjih na mikrobiološkem nivoju. 
Leta 2011 je proučevanje ekstremofilnih gliv razširila še na ekstremna okolja naših domov. Ugotovila je, da se določene ekstremofilne oportuno patogene glive prilagodijo na življenje v gospodinjskih napravah, kot so pomivalni in pralni stroji, ne glede na geografsko lokacijo. To odmevno odkritje je bilo nadgrajeno z raziskavami interakciji gliv in bakterij v biofilmih in s sodelovanjem s slovensko in tujo industrijo gospodinjskih naprav. Področje ekstremofilnih raziskav je razširila še na povsem novo skupino ekstremofilov in sicer na kaotolerantne glive, ki naseljujejo grenčico, oz. vodo z visokimi koncentracijami MgCl2, ki je veljala do takrat za aseptično, in na proučevanje vpliva ionizirajočega sevanja in odziva na oksidativni stres, kar je zlasti pomembno pri bioremediaciji plastike in astrobioloških raziskavah.

Raziskave ekstremofilnih gliv so že 1998 vodile do ustanovitve Infrastrukturnega centra Mycosmo, ki vključuje Ex, trenutno največjo gensko banko ekstremofilnih gliv na svetu. V Ex je na genetsko stabilen način shranjenih več kot 16.000 kultur gliv (stanje leta 2022), osamljenih iz slanih okolij solin in slanih jezer, hladnih puščav in ledenikov Arktike in Antarktike, velikih morskih globin in vročih vrelcev.

Raziskave ekstremofilnih gliv, ki jih vodi prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, potekajo na ravni osamitve, identifikacije, filogenije, populacijskih študij, opisa za znanost novih vrst in molekularnih prilagoditev na ekstremne razmere. S sodelavci je sodelovala pri sekvenciranju genoma prve slovenske glive in prve halofilne glive na svetu. Temu prvemu genomu je sledilo sekvenciranje že več kot 250 glivnih genomov in sekvenciranje genoma človeške ribice, enega največjih živalskih genomov. Raziskave so se v zadnjih letih razširile še na populacijsko genomiko in transkriptomiko ekstremofilnih gliv.

Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman je leta 2009 prejela prvo nagrado za najboljši evropski projekt na VALOR Forumu v Amsterdamu, 2010 priznanje Biotehniške fakultete UL za raziskovalne dosežke, 2014 nagrado Slovenskega mikrobiološkega društva za posebne dosežke na področju mikrobiologije, 2017 priznanje Prometej znanosti za popularizacijo znanosti, 2018 Zoisovo priznanje za raziskave ekstremofilnih gliv in 2020 zlato plaketo Univerze v Ljubljani. 

Posebno priznanje pomeni poimenovanje nove vrste črnih kvasovk, z njenim imenom - Melanina gundecimermaniae, ki jo je opisala mednarodna skupina mikologov.

Raziskovalno odličnost izpričuje tudi bibliografija več kot 1150 enot. Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman je doslej objavila 190 izvirnih znanstvenih člankov, 14 preglednih člankov in 30 poglavij v mednarodnih znanstvenih monografijah in raziskovalno delo predstavila v več kot 300 vabljenih in plenarnih predavanjih na mednarodnih konferencah. Njena dela so bila doslej citirana 7500-krat (Scopus).

Svoje raziskave na področju ekstremofilnih gliv vseskozi uspešno predstavljala tudi laični javnosti. V zadnjih desetih letih je sodelovala pri več kot 80 TV ali radijskih prispevkih, poljudnih člankih in poljudnih predavanjih.

Iskrene čestitke!