Ali je kdaj obstajalo življenje na Marsu, ali je morda še vedno tam in ali se je od tam morda preselilo na Zemljo, so vprašanja, ki že mnogo let burijo domišljijo tako privržencev znanstvene fantastike, kot tudi resne znanosti. Že pred več kot stoletjem je nobelovec Svante Arrhenius govoril o možnosti širjenja življenja po vesolju. Ker bi bila živa bitja tam izpostavljena vakuumu in s tem izsušitvi, izjemno nizkim temperaturam in visokemu sevanju, se je ideja dolgo zdela pretirana. A so od tedaj večkrat dokazali, da lahko nekatere bakterije, glive in celo mikroskopske živali izpostavitev takšnim pogojem preživijo vsaj nekaj mesecev.

STA_življenje na Marsu
Vir: www.sta.si

Na Marsu so razmere po izgubi tekoče vode in večine atmosfere pred nekaj milijardami let vse prej kot prijazne. Pred radioaktivnim sevanjem vesolja se mikroorganizmi lahko skrijejo pod površje planeta. A sevanje je v naravi prisotno povsod in tudi majhne doze pod površjem planeta sčasoma v celicah povzročijo veliko škode. »Žive in metabolno aktivne celice takšne poškodbe lahko popravijo, če pa so globoko zamrznjene in izsušene, pa se poškodbe kopičijo, dokler celice ne ubijejo,« je pojasnila prof. dr. Nina Gunde-Cimerman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ena od soavtoric raziskave. »A zdaj vidimo, da celicam prav izsuševanje in nizke temperature celo pomagajo pri preživetju. Bakterija kot je Deinococcus radiodurans bi lahko pod površjem Marsa sevanje preživela kar do 280 milijonov let. Če bi doživela občasno odtalitev, na primer zaradi udarcev meteoritov, pa morda še mnogo dlje

To odkritje ima pomembne posledice za raziskave rdečega planeta, ki so ravno v zadnjih letih doživele nov zagon. »Mednarodna pogodba iz leta 1967 države zavezuje k varovanju našega planeta in vesolja,« je razložil izr. prof. dr. Cene Gostinčar z Biotehniške fakultete, še eden od soavtorjev raziskave. »V naslednjih letih naj bi z Marsa na Zemljo prvič pripeljali vzorce za znanstvene raziskave. Tudi če je verjetnost, da z vzorci prinesemo žive zunajzemeljske mikroorganizme majhna, si neprevidnosti pri tem ne smemo privoščiti. Pazljivi pa moramo biti tudi v obratni smeri. Zdaj namreč vemo, da lahko z zemeljskimi mikroorganizmi Mars kontaminiramo za dolge milijone let. Ob morebitni človeški odpravi na Mars bo takšno kontaminacijo zelo težko preprečiti. S tem pa bi iskanje morebitnega življenja na tem planetu postalo še mnogo bolj zapleteno

A tudi če je življenje na Marsu izumrlo že dolgo nazaj, pravkar objavljena raziskava vliva upanje v to, da bomo nekega dne našli vsaj njegove ostanke. »Če lahko življenje kot ga poznamo preživi v marsovskem podzemlju več sto milijonov let, lahko proteini, DNK in druge molekule, ki ga sestavljajo, tam obstanejo še mnogo dlje,« je povedal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije, tretji slovenski sodelavec pri raziskavi. »Prihodnje odprave na Mars, ki naj bi vključevale tudi več metrov globoke vrtine pod površje planeta, nam bodo povedale marsikaj o tem, ali smo v našem osončju res sami.« 

 

O raziskavi, ki je nastala pod vodstvom prof. dr. Michaela Dalyja z Uniformed Services University of the Health Sciences v ZDA, so že poročali številni tuji mediji, med drugim CNN, New York Times in Scientific American.Tuji mediji, ki so doslej poročali o objavi na povezavi 

 

Znanstveni članek: https://doi.org/10.1089/ast.2022.0065 

 

Slovenske raziskovalce, ki so sodelovali v raziskavi, je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (projekti in programi BI-US/18-20-078, BI-US/18-20-032, J4-2549, J4-3098, P1-0198, P4-0432, P4-0107, I0-0022 MRIC UL IC Mycosmo).