Mag. Tatjana Buzeti, državna sekretarka, je v nagovoru izpostavila pomen projekta za vzpostavitev poti in primerov dobrih praks s katerimi bi presegli neenakomerno razporeditev hrane v družbi oziroma presežke hrane preusmerili najbolj ranljivim skupinam: »Ciljno raziskovalni projekt je odgovoril na številna vprašanja o povezavi z viri odpadne hrane in ponudil različne modele upravljanja za zmanjševanje količin presežkov hrane. Hkrati pa smo ugotovili, da nam manjka še nekaj informacij in verjamem, da bomo nanje našli odgovore v prihodnje.«

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-ZKŽP, je opozorila na aktivnost zbornice, ki je začela projekt za zmanjševanje količin zavrženega kruha: »V Sloveniji lahko govorimo o treh »P-jih«, ki bodo pomembno zmanjšali odpadke hrane pri vseh členih v verigi preskrbe s hrano, o politikah, o pogodbah in o planiranju. Smernice za zmanjševanje odpadne hrane je potrebno vključiti v vse politike, ki so povezane s členi v verigi s preskrbo s hrano ter zanje urediti sodelovanje oziroma delovanja na osnovi pogodb, ki zmanjšujejo ekonomsko negotovost.«

Izr. prof. dr. Mojca Korošec, predsednica UO UL BF, ki je prevzela uvodni pozdrav tudi v imenu prof. dr. Nataše Poklar Ulrih, vodje Centra Biotehniške fakultete za raziskave na področju hrane, pa je povedala: »Biotehniška fakulteta obeležuje 75-letnico delovanja in je odslej organizirana v 8 oddelkih. Ponosni smo tudi na novo organizacijsko enoto, na Center za raziskave na področju hrane, ki je tesno povezan s trajnostno rabo virov, krožnim gospodarstvom in vedami o potrošnikih. Za izobraževalne institucije je zelo pomembno, da prenašamo tudi znanje s področja preprečevanja odpadne hrane, kjer so v ospredju inovacije.« Izr. prof. dr. Mojca Korošec je vse prisotne nagovorila tudi, da se začenja praznični mesec, v katerem se lahko vsak zase potrudimo, da nakupujemo trajnostno in zavržemo čim manj hrane.

Sledila je predstavitev aktivnosti v času projekta. Doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec, vodja projekta, je pojasnil kaj je hrana, kdaj govorimo o izgubi hrane, kdaj o odpadni hrani, kdaj o presežni hrani in kdaj o prerazdeljevanju hrane: »Ugotavljamo, da je v Slovenij v primerjavi z Evropsko unijo sorazmerno manj odpadne hrane. V Evropski uniji glede na oceno prvega skupnega poročanja odpadne hrane v letu 2022 zavežemo 60 milijonov ton hrane letno, kar predstavlja 60 – 400 kilogramov na prebivalca. Kljub temu se moramo tudi v Sloveniji še naprej aktivno spopadati s problematiko odpadne hrane. V EU letna količina odpadne hrane ustvari 143 milijonov evrov stroškov. Istočasno pa je ob temskoraj 10 % prebivalcev unije nezadostno prehranjenih.«

Sledila je razstava projekta tematskih posterjev o odpadni hrani in pa Tržnice idej za zmanjševanje odpadne hrane, kjer so se predstavili številne primeri preprečevanja presežkov hrane, uporabe neužitnega dela hrane in pa sorodne trajnostne praks, kjer smo med drugimi lahko spoznali dejavnosti projektov LIFE IP CARE4CLIMATE, Allium in Futr za Jutr, tekmovanja Ecotrophelia Slovenija, portala Naša super hrana, cilje trajnostnega razvoja in razvoja kaskadne rabe neužitnih delov hrane s sodelovanjem Biotehniške fakultete in Inštituta za celulozo in papir.

V okviru strokovnega dela je potekala moderirana razprava s člani projektne skupine ciljno raziskovalnega projekta Hrana ni odpadek. Izr. prof. dr. Mojca Korošec, s Katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete, je razpravljala o vzrokih za nastajanje odpadne hrane: »V analizi vzrokov nastajanja odpadne hrane smo opravili 17 polstrukturiranih intervjujev z deležniki, ki so vključeni v aktivnosti v slovenskih organizacijah, ki so dejavne oziroma načrtujejo aktivnosti na področju odpadne hrane (državne in druge javne ter povezovalne inštitucije, nevladne in humanitarne organizacije ter posamezni deležniki iz živilskopredelovalne industrije, prodaje, turističnih organizacij in drugih oblik strežbe). Pri tem smo naleteli na pozitiven odziv večine pozvanih organizacij. Nadalje smo analizirane vzroke validirali s predstavitvijo preliminarne analize in delavnico za deležnike na strokovnem posvetu »Spoznajmo vzroke in zavrzimo manj hrane« ter dodatnimi individualnimi razgovori (celokupno smo opravili preko 30 razgovorov z več kot 40 osebami).«

Nato so v razpravi sodelovali trije raziskovalci Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. Asist. dr. Tina Kocjančič je predstavila ugotovite o vplivu odpadne hrane in razvoju kalkulatorja vplivov preprečevanja odpadne hrane, Ilona Rac o motivaciji posameznikov in organizacij za preprečevanje odpadne hrane, prof. dr. Luka Juvančič pa o snovanju ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje odpadne hrane. Razpravo je s priporočili za preprečevanje in zmanjševanje odpadne hrane zaključila Barbara Lončarek, z GZS-ZKŽP.

V okviru strokovnega dela je Tadeja Kvas Majer, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila aktivnosti ministrstva za preprečevanje in zmanjševanje izgub in odpadne hrane: »Presežki hrane in odpadna hrana predstavljajo tako izziv kot tudi potrebo, kar na ministrstvu rešujemo z različnimi aktivnosti v okviru slovenske Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«.« Na koncu je izpostavila: »Vsak od nas je lahko delček mozaika in z bolj trajnostno naravnanimi dejanji pripomore k aktivnemu zmanjševanju količin odpadne hrane. V kuhinji lahko presežke hrane zamrznemo, jih predelamo v nove jedi ali uporabimo za več obrokov. Vsekakor pa je za začetek ključnega pomena že samo zavedanje, kako velik izziv za človeštvo predstavlja odpadna hrana. Če vsak pri sebi naredi majhno spremembo, je to že prvi korak k boljšemu jutri.« 

Sledila je predstavitev presečnih trajnostnih praks v Evropski uniji, Lara Habič z Ministrstva za prostor je predstavila vključenost MOP in MKGP v EU Platformo za preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane. Izr. prof. dr. Dubravka Skunca, predstavnica in ekspert za LCA v različnih telesih Evropske komisije in BBI JU je predstavila projekt GO project na temo trajnostnega razvoja v živilstvu. Aneta Janikowska-Kiśluk, vodja inovacij in mednarodnega sodelovanja pri Banki hrane v Olsztynu, je predstavila zakonodajo, organizacijo in način delovanja poljskih bank hrane ter količine doniranih presežkov hrane, ki jih na ta način prerazporedijo.

Zaključna prireditev je bila sklenjena ob okusnem kosilu in razpravah o dobrih praksah za prerazdeljevanje hrane v prazničnem decembru ter izzivih ki nas še čakajo v prihodnje. V skladu z dobrimi praksami smo presežke uporabljali pralni kovinski in keramični pribor, s čimer se izognemo odpadkom, presežke keteringa pa smo lahko tudi odnesli domov v za to namenjeni embalaži.