Marina

Po uvodnih nagovorih je Franc Lobnik, predsednika Sveta za varstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, pojasnil cilje in namen posveta.

Lobnik

Za njim je doc. dr. Rok Mihelič, s Katedre za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in predsednik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, predstavil dokumente EASAC z naslovom »Regenerative agriculture in Europe A critical analysis of contributions to European Union Farm to Fork and Biodiversity Strategies. V svoji predstavitvi je posebej izpostavil: »Regenerativno kmetijstvo je zelo aktualna tema, ki jo radi uporabljajo tako politiki kot trgovci. Eksponentno pa raste tudi število znanstvenih objav povezanih z ohranitvenim kmetijstvom, med njimi tudi objave s področja regenerativnih tal. Splošen zaključek je,  da je treba na tla gledati bolj univerzalno, manj specializirano. Kot kompleksen organizem zahtevajo celosten pogled, posebej, če želimo ohraniti vse funkcije.« Posebej je poudaril, da pri regenerativnem kmetijstvu ni cilj trajnost, ampak obnova in da je trajnost le most do obnove. Predstavil je tudi projekt EJP Soil: »V skupnem, evropskem raziskovalnem programu sodeluje 24 držav in še več institucij. Iz Slovenije smo pod okriljem in sofinanciranjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vključeni raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije in Fakultete za biosistemske vede Univerze v Mariboru. Naša naloga je, da pregledamo obstoječe znanje, poiščemo vrzeli oziroma ugotovimo, kje je potrebno novo znanje, kjer so potrebne nove aktivnosti. Z uresničevanjem zastavljenih ciljev raziskovalnega programa želimo poenotiti raziskovalce in strokovne delavce ter zagotoviti odgovore na odprta vprašanja, vrzeli, ki povezujejo posamezna področja ohranitvenega kmetijstva.« Posebej se je dotaknil aktivnosti, ki so potrebne za vzpostavitev ohranitvenih tal: »Pomembno je, da so na ohranitvenih tleh stalno prisotne žive rastline, ki s pomočjo fotosinteze prenašajo organske snovi v tla.« Opozoril je tudi na druge elemente ohranitvenega kmetijstva, ki se v svetu hitro širi in se danes izvaja na več kot 200 milijonih hektarjev, na zmanjšano intenzivnost obdelave tal, na vsaj 30 % pokritosti tal s pridelki ali rastlinskimi ostanki in na povečanje biotske raznovrstnosti agroekosistema.   

Slide Rok

 

Sledile so razprav o posameznih področjih povezanih z regenerativnimi tlemi

Izr. prof. dr. Luka Juvančič, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil prispevek (in domet) regenerativnega kmetijstva k zagotavljanju dolgoročne prehranske varnosti Slovenije. 

Petra Božič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila vlogo in pomen regenerativnega kmetijstva v kmetijski politiki. 

Prof. dr. Marina Pintar, s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila trajnostno gospodarjenje z vodo v rastlinski pridelavi v Sloveniji. 

Doc. dr. Marko Zupan, s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil področje gospodarjenja s tlemi in lastnosti tal.

Izr. prof. dr. Marjetka Suhadolc, s Katedra za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je izpostavila izzive in priložnosti za povečanje biotske pestrosti tal v agro-ekosistemih.

Prof. dr. Helena Grčman, s Katedra za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila področje rodovitnost in ranljivost kmetijskih tal v Sloveniji. 

Prof. dr. Mario Lešnik, s Katedre za fitomedicino Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v dveh predavanjih predstavil regenerativne ukrepe za zajezitev erozije tal v Sloveniji ter kako regenerativno kmetovati in varovati rastline ob strogi restrikciji fitofarmacije v EU?

Prof. dr. Denis Stajnko, s Katedre za biosistemsko inženirstvo Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je predstavil ekološke odtise različnih sistemov kmetovanja. 

Dr. Primož Simončič in dr. Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije pa sta predstavila področje agroforestry oz kmetijskega gozdarstva in slivopastorale ter njun pomen  za krajino in kakovost tal. 

 

Splošna razprava

Sledila je splošna razprava, v kateri sta bila izpostavljena dva strateška dokumenta Evropske unije, Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategija Od kmetije do vilic, ki predvidevata zmanjšanje emisij na področju kmetijstva za 50 %.

Razpravljavci so izpostavili, da je za doseganje zastavljenih ciljev nujno prilagoditi uresničevanja naravnim danostim v Sloveniji in družinskim kmetom. Pri doseganju ciljev regenerativnega kmetijstva jih ovira prevelika birokratiziranost ukrepov kmetijske politike. Kmetu naj politika postavi jasne cilje in meje, znotraj katerih pa mora imeti posamezen kmet in kmetijska skupnost možnost za ustvarjalno, svobodno delovanje.

Strateški načrt kmetijske politike za obdobje  2023–2027, ki obsega kar 1300 strani, zaradi množice razdrobljenih ukrepov, akcij, intervencij ne vodi v izvedbo inovativnih, holističnih trajnostnih sistemov in kljub dobrim namenom duši razvoj ohranitvenega in regenerativnega kmetijstva