Na razglasitvi najodličnejših raziskovanih dosežkov je prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, pozdravil prejemnike prestižnega naziva in njihove sodelavce: »Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.« Posebej je izpostavil, da nam je znanost omogočila napredek in lagodna življenja, ki jih živimo danes, ko vsaj v našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, ki so v preteklih stoletjih ubile na milijone ljudi; lahko potujemo po celem svetu; živimo v ogrevanih stanovanjih. A svet, v katerem živimo, ni enostaven, je še poudaril, in znanost danes še vedno potrebujemo enako kot v preteklosti. Svet se srečuje z globalnimi problemi, kot je podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni, energetska kriza ... Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, je svoj govor zaključil z besedami: »In to so težave, katerih rešitev lahko najde le znanost. Zato je pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira. Del krepitve prepoznavnosti v družbi pa je tudi današnji dogodek, ko počastimo raziskovalce, ki so se po presoji strokovne komisije v preteklem letu še posebej izkazali s svojimi dosežki.«
Raziskovalke in raziskovalce je kot osrednji govorec nagovoril prof. dr. Matevž Dular, eden najmlajših rednih profesorjev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik in nosilec dveh prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega centra (ERC): »Nagrade, za večino raziskovalcev, niti nimajo velikega pomena – no ja, priznam, prija. Kljub temu pa imajo dogodki, kot je današnji, velik pomen. Družba potrebuje zmagovalce in rada govori o njih. Če bo zaradi današnjega dogodka nekdo končno spoznal razliko med vremenom in podnebjem, če bo nekdo pasji kakec pobral s papirnato vrečko in ne s plastično, bo svet malo lepši.« Prepričan je, da se velike spremembe začnejo pri majhnih dejanjih in pri posamezniku.
Izbor najodličnejših raziskovalnih dosežkov na Univerzi v Ljubljani v letu 2022 je bil naloga delovne skupine Komisije za raziskovalno in razvojno delo. Pri izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.
Raziskava medicinske maske za enkratno uporabo predstavljajo novo potencialno breme za kopensko okolje
Doc. dr. Anita Jemec Kokalj je po prireditvi povedala: »Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam smo med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.«
Raziskovalci so proučevali vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje, ki se pogosto uporabljajo v oceni tveganja za okolje. Iz obsežne fizikalno-kemijske karakterizacije mikroplastike je razvidno, da medicinske maske za enkratno uporabo vsebujejo vrsto organskih dodatkov in kovin. Vendar pa je koncentracija teh snovi prenizka, da bi lahko ob izluževanju iz mask vplivala na testne organizme. Mikroplastika iz mask ne povzroči velikih kvarnih učinkov na organizme, vendar pa se ob izpostavitvi v nekaterih organizmih sprožijo imunski odziv in spremembe v metabolnih procesih.
Doc. dr. Anita Jemec Kokalj je napovedala: »Prihodnje študije bodo usmerjenje v razumevanje posledic dolgotrajnih izpostavitev mikroplastiki za organizme. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask. Objavljena raziskava je del sklopa študij o vplivih različnih mikroplastik na kopenske nevretenčarje, ki so jih raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani skupaj s soavtorji objavili v zadnjih letih.«
Viri:
Jemec Kokalj, A., Dolar, A., Drobne, D., Škrlep, L., Sever Škapin, A., Marolt, G., Nagode, A., van Gestel, C. A. M. (2022). Effects of microplastics from disposable medical masks on terrestrial invertebrates. Journal of hazardous materials, 438. https://doi.org/10.1016/j.jhazmat.2022.129440
Dolar, A., Drobne, D., Narat, M., Jemec Kokalj, A. (2022). Tire microplastics exposure in soil induces changes in expression profile of immune-related genes in terrestrial crustacean Porcellio scaber. Environmental pollution, 314, 1–9. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2022.120233
Dolar, A., Drobne, D., Dolenec, M., Marinšek, M., Jemec Kokalj, A. (2022). Time-dependent immune response in Porcellio scaber following exposure to microplastics and natural particles. Science of the total environment, 818, 1–10.
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0048969721068923?via%3Dihub
Jemec Kokalj, A., Dolar, A., Titova, J., Visnapuu, M., Škrlep, L., Drobne, D., Vija, H., Kisand, V., Heinlaan, M. (2021). Long term exposure to virgin and recycled ldpe microplastics induced minor effects in the freshwater and terrestrial crustaceans Daphnia magna and Porcellio scaber. Polymers, 5, 1–17. https://www.mdpi.com/2073-4360/13/5/771