3_Slavnostni gostje

Najprej je prisotne nagovorila gostiteljica dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete in predstavila fakulteto, ki v letu 2022 praznuje 75-letnico ustanovitve: »Biotehniška fakulteta se je v svojih 75 letih razvijala in spreminjala. Danes je organizirana v 8 oddelkih in študiju Biotehnologije. Na fakulteti izvajamo na prvi stopnji 4 visokošolske strokovne študije in 9 univerzitetnih študije, na drugi stopnji 14 študijskih programov in 1 skupen študijski program ter na tretji stopnji 4 doktorske študijske programe. Naš cilj je postati vodilna raziskovalna in pedagoška ustanova v regiji na področju ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja

6_rektor

Sledil je nagovor dr. Gregorja Majdiča, rektorja Univerze v Ljubljani, ki je izpostavil: »V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da danes tukaj na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani s posaditvijo japonskih češenj na prav poseben način obeležujemo 30. letnico diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko. S tem tudi simbolno potrjujemo in krepimo raznolike vezi sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Yamanashiju, ki bodo tako kot mlada drevesa samo še rasla in cvetela

8_prorektor Japonska

V svojem nagovoru se je dr Masaru Iwasaki, prorektor Univerze v Yamanashiju, dotaknil začetkov sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Yamanashiju: »Pred skoraj 7 leti sem obiskal Slovenijo in takrat sva se z rektorjem odločila, da bi bilo za nas, ki smo na močnem in prepoznavnem vinorodnem območju Japonske, pomembno, da se povežemo z Univerzo v Ljubljani. Pred petimi leti smo podpisali sporazum o sodelovanju, sedaj je bilo zaradi epidemije covid-19 manj izmenjav študentov in profesorjev, vendar pričakujemo, da bomo v prihajajočem obdobju sodelovanje okrepili. Univerza v Ljubljani je pomemben partner pri internacionalizaciji  Univerzo v Yamanashiju

9_veleposlanik

Njegova ekscelenca Hiromichija Matsushimo, veleposlanik Japonske v Sloveniji, pa se je v svojem nagovoru dotaknil visoke obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov: »Leto 2022 smo namenili 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo. Organizirali smo različne dogodke in jih povezali tudi z olimpijskim igram in paraolimpijskim igram v Tokiu 2020. Projekt SAKURA predstavlja sajenje japonskih češenj (sakur) v občinah po Sloveniji, kjer se nahajajo japonska podjetja ali pa imajo občine posebno povezavo z Japonsko. Vesel sem, da je park tudi v Mestni občini Ljubljana, še bolj pa, da je del prve izobraževalno raziskovalne institucije v državi, Univerze v Ljubljani

11_prodekan

Sledil je osrednji govor dr. Klemna Jerine, prodekana za področje gozdarstva, ki je poleg simbola japonske češnje ter pomena češnje za japonsko kulturo, turizem in zgodovino, predstavil tudi dolgoletno sodelovanje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire z univerzami na Japonskem.

15_ploščica4

Dogodek se je zaključil z odkritjem spominske plošče, ki sta jo skupaj odkrila dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani in dr. Masaruja Iwasakija prorektor Univerze v Yamanashiju.

Protokolarna saditev japonskih češenj na Univerzi v Ljubljani in odkritje spominske plošče, ki jo je spremljajo sončno in sorazmerno toplo vreme, se je zaključilo z druženjem in skromno pogostitvijo.