Fotografija govorcev

Na okrogli mizi so bila v žarišču vprašanja in koncepti sobivanja človeka z velikimi zvermi: rjavim medvedom, volkom in evrazijskim risom. Govorke so predstavile pomen velikih zveri za družbo in v odgovore vključevale tudi koncept kulturnih ekosistemskih storitev oziroma nematerialnih koristi, ki jih imajo ljudje od velikih zveri, npr. preživljanje časa v naravi, razvoj turizma in drugo. 

Raziskave s področja biologije velikih zveri, njihovega vpliva na ekosistem, pomena družbene sprejemljivosti za njihovo številčnost in družbeno vlogo velikih zveri na Biotehniški fakulteti raziskujejo že več kot tri desetletja.

Kulturne ekosistemske storitve, ki jih nudi prisotnost velikih zveri v naravi, so raziskovali v sklopu projekta Carnivora Dinarica. »Sobivanje z velikimi zvermi zahteva določene prilagoditve, pa vendar hkrati ponuja tudi določene prednosti. Velike zveri so karizmatične in zato zanimive za obiskovalce, povečajo prepoznavnost krajev in omogočajo razvoj turističnih programov, v obliki opazovanja ali fotolova. Njihova prisotnost je lahko tudi vir navdiha za umetniško uprizarjanje«, je povedala dr. Irena Kavčič

Okroglo mizo so osvetljevali še diskurzi kulturne in kritične animalistike, dr. Saša Babič je predstavila podobo velikih zveri v pregovorih in ugankah, dr. Anja Moric njihovo reprezentacijo v medijih, dr. Marjetka Golež Kaučič pa je izpostavila pogled na zveri iz živalskega stališča (animal staindpoint) in izpostavila, da v svojih raziskavah zavrača antropocentrično-speciesistično ideologijo. V razpravi so govorke iskale  odgovore na vprašanje, zakaj so določene živalske vrste dojemane pozitivno, druge negativno in razmišljali o simboliki čebele in medveda. 

Dr. Marjetka Golež Kaučič, redna profesorica za folkloristiko na Podiplomski šoli ZRC SAZU in znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, je na kratko povzela cilje projekta ARRS »Misliti živali: transformativni vidiki raziskav živali v folklori, literaturi in kulturi (J6-3129)«: »Z uporabo diskurzov kritične animalistike želimo vzpostaviti možnost subjektivizacije živali in preseganja strukturnih hierarhij v odnosu človek/žival, s stališča živali in njene intrinzične vrednosti«. 

Pogovor je potekal Atriju ZRC, moderiral pa ga je dr. Boris Kern.