Med novimi izrednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti tudi prof. dr. Miha Humar

05.06.2023

Med novimi izrednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti tudi prof. dr. Miha Humar

V četrtek, 1. junija 2023, so na volilni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljenih trinajst novih izrednih in deset dopisnih članov, v redne pa je napredovalo devet članov. Med novo izvoljenimi člani je tudi raziskovalec in profesor dr. Miha Humar, ki je v bil izvoljen v Četrti razred za naravoslovne vede. Prof. dr. Miha Humar, s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa Oddelka za lesarstvo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil ob izvolitvi na strokovnem srečanju v Avstraliji, je povedal: »Izvolitev v družbo najboljših znanstvenikov je veliko priznanje in pomemben dosežek zame, Oddelek za lesarstvo, kot za fakulteto. Hvala Razredu za naravoslovne vede za vloženo kandidaturo in hvala skupščini, da jo je potrdila.« Prof. dr. Miha Humar je od leta 2016 do 2018 je kot najmlajši dekan vodil Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, na kateri je bil več let tudi prodekan.

Na volilni skupščini sta bila poleg prof. dr. Miha Humarja v Razred za naravoslovne vede izvoljena še prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in prof. dr. Špela Goričan, z Paleontološkega inštitut Ivana Rakovca pri Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V redna člana pa sta napredovala prof. dr. Gregor Anderluh, s Kemijskega inštituta, in Franci Gabrovšek, s Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Nova dopisna članica v Razredu za naravoslovne vede je strokovnjakinja za gozdarstvo Elena Paoletti.

V obrazložitvi za izvolitev prof. dr. Miha Humarja za izrednega člana akademije je zapisano: »Dr. Miha Humar je redni profesor lesarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje biotske in abiotske dejavnike razkroja lesa, naravno odpornost in napredne tehnike zaščite lesa. Od prvih raziskav o bakrovih zaščitnih pripravkih je prešel na preučevanje nebiocidnih tehnik zaščite lesa, ki temeljijo na tem, da les med padavinami ostane suh oziroma se čim prej posuši, postopki pa ne obremenjujejo okolja. V Ljubljani je postavil edinstven raziskovalni objekt, leseno hiško, zgrajeno iz enakih deščic različnih vrst lesa, ki je bil različno obdelan pred vgradnjo in zaradi različnega načina vgradnje različno izpostavljen vremenskim razmeram. Pri raziskovalnem delu tesno sodeluje z industrijo in je vodilni soavtor dveh mednarodnih patentov. Objavil je 225 znanstvenih člankov (h-indeks 20). Ti kazalci ga že dve leti uvrščajo na Stanfordsko lestvico najodmevnejših raziskovalcev na svojem področju. Večkrat je bil izbran za najodličnejšega pedagoškega delavca na Biotehniški fakulteti. Kongresni urad Slovenije mu je v letu 2022 podelil častni naziv Kongresni ambasador Slovenije.« V letu 2016 je kot član raziskovalne skupine strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v LJubljani, podjetja Silvaprodukt in podjetja M Sora prejel tudi Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva.

Znanstvena in umetnostna dejavnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti se izvaja v šestih razredih. Razredi so nosilci nalog in se oblikujejo za eno ali več področij znanosti in umetnosti. Obravnavajo temeljna vprašanja ustreznih znanstvenih oziroma umetnostnih disciplin, podajajo predloge in mnenja o stanju in programih razvoja znanosti oziroma umetnosti, organizirajo razprave, posvetovanja, predavanja in razstave, skrbijo za publikacije in drugo. Vsak redni in izredni član je član razreda, ki ga je kandidiral. Prav tako so v ustrezne razrede razvrščeni dopisni člani, ki lahko sodelujejo na sejah razreda, nimajo pa drugih članskih pravic in dolžnosti.