Med šestimi prejemniki nagrade dr. Ane Mayer Kansky tudi dr. Špela Borko

V letu 2023 je na Univerzi v Ljubljani prvič potekala podelitev nagrad dr. Ane Mayer Kansky, nagrad za odmevno doktorsko delo avtoricam in avtorjem doktorskih del. Med nagrajenkami dr. Ane Mayer Kansky je tudi dr. Špela Borko, diplomantka doktorskega študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki trenutno aktivno samostojno sodeluje v mednarodnem raziskovalnem prostoru. V prihodnje pa naj bi se v okviru raziskovalnega projekta kot redna raziskovalna sodelavka zaposlila na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob prejemu nagrade je povedala: »Vesela sem nagrade, saj je lepa potrditev petih let dela in tudi pokazatelj, da smo raziskave peljali v pravo smer. Nagrada je tudi priložnost, da še enkrat izpostavimo pomen varstva biotske pestrosti podzemlja.«

Ana Mayer Kansky je med letoma 1914 in 1918 na dunajski filozofski fakulteti študirala kemijo in fiziko, a je zaradi razpada Avstro-Ogrske študij nadaljevala v Ljubljani. Na univerzi je preučevala kemijo škroba in leto 1920 kot prva oseba prejela doktorski naziv.

Pokroviteljica podelitve nagrade je bila Nataše Pirc Musar, predsednica države, ki je izrazila veselje in hvaležnost, da lahko kot prva izvoljena predsednica v zgodovini Slovenije podeli nagrade dr. Ane Mayer Kansky, ki so prav tako podeljene prvič v zgodovini.

Prisotne je nagovoril tudi Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani: »Vrata v akademski svet ste si odprli, nadaljnje potovanje v tem vznemirljivem svetu bo odvisno predvsem od vas samih. Znanje vedno uporabljajte v dobro človeštva.«

Nagrado dr. Ane Mayer Kansky so prejeli avtorice in avtorji, za katere je komisija ocenila, da izpolnjujejo kriterije odmevnosti v svoji stroki, njihova vsebina pa predstavlja vrhunski dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Področja zajemajo naravoslovje, tehniko, biomedicino in biotehniko, humanistiko in izobraževanje, družboslovje ter umetnost.

Doktorska raziskava in ugotovitve dr. Špele Borko

Dr. Špela Borko je s preučevanjem dinamike evolucije podzemnih rakov iz rodu slepih postranic Niphargus preučevala učinke na vzorce biodiverzitete na Dinarskem krasu. Z opisom starodavne adaptivne radiacije slepih postranic, evolucijskega procesa, pri katerem se v kratkem času iz enega prednika razvijejo številne morfološko in ekološko raznolike vrste, je prvič dokazala podzemno adaptivno radiacijo, ki je zavarovana pod površjem preživela turbulentno geološko in klimatsko zgodovino Evrope. S tem je izzvala antropogeni pogled na domnevno negostoljubno ekologijo podzemnih habitatov. Z analizo pestrosti slepih postranic na območju Dinarskega krasa, ki je svetovno pomembna vroča točka podzemne biotske pestrosti, je na podlagi rezultatov opozorila na problem premajhne pozornosti podzemni pestrosti v evropskih varstvenih smernicah.

Več o raziskavi in ugotovitvah lahko preberete v članku z naslovom Evolucija v kraljestvu večne teme – pestrost slepih postranic (22.6.2023), ki ga je dr. Špela Borko zaključila: »Življenje si je očitno uspešno utrlo pot tudi v večno temo podzemlja. Odkritje pestrega evolucijskega dogajanja v podzemlju pa odpira množico novih vprašanj o evolucijskih mehanizmih in procesih tik pod našim pragom – tako pri slepih postranicah kot pri številnih drugih spregledanih skupinah živali.«

Več informacij o delu in objavah dr. Špele Borko tudi v obrazložitvi ob podelitvi Jesenkove nagrade za najboljšo diplomantko doktorskega študija v letu 2023.