Na uradni otvoritvi so prisotne nagovorili predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je v uvodu omenil katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenije: »Tudi na Pomurskem sejmu smo se s strahom ozirali v kraje in pokrajine, ki so jih ujme najbolj prizadele in opazovali dvigovanje Mure, ki je preko podtalnice zalila tudi eno tretjino sejemskih površin. A tako kot pri vojni v letu 1991 in epidemiji covid-19 v letu 2020 tudi pri tej nesreči ostajamo optimisti. Optimisti smo zato, ker dojemamo Agro kot naše poslanstvo, v katerem se zrcali skrb za prihodnost slovenskega podeželja, skrb za kakovost slovenskih živilskih proizvodov in skrb za slovenskega kmeta. In prav slovenski kmetje so znali skozi stoletja ohranjati tradicijo pridelave hrane in ohranjali kulturno dediščino in odlične izdelke, ki se lahko kot naši športniki kosajo na svetovni sceni.«

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je v svojem govoru izpostavila številne spremembe v izvajanju skupne kmetijske politike, ki je po njenem mnenju strateško najpomembnejša vsebina za slovensko kmetijstvo: »Spoštovani, očitno je, da podnebne spremembe že terjajo svoj davek tudi pri nas. Lansko leto huda suša, nato zima brez snega in pozebe v spomladanskem času. Letošnje ujme pa so bile nekajkrat hujše in škode bodo izredno visoke. A vseh izgub tudi ni mogoče zapisati v denarju. Ogledala sem si prizadeta območja in spoznala številne kmete in kmetice, ki navkljub težavam in hudim izkušnjam sploh ne razmišljajo, da bi zapustili svojo domačijo in nehali kmetovati. Ponosna sem na izjemno solidarnost in srčnost, ki ste jo pokazali sosedje v težavah ob neurju, ko ste reševali gola življenja in v dneh, ko se je voda umaknila in je ostalo opustošanje, v stiski pomagate s krmo, nastanitvijo in pri čiščenju kmetij.«

Govor predsednice republike dr. Nataše Pirc Musar se je dotaknil podnebnih sprememb: »Prilagajanje na podnebne spremembe in njihove posledice je nekaj, s čemer se soočamo že dlje časa. Razumem različne vidike in pomisleke. Imamo jih vsi. Obsojam pa zanikanje tega pojava in dezinformacije, ki se širijo o podnebnih spremembah in vzrokih zanje – žal tudi s strani nekaterih vidnih posameznikov, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti do ljudi in narave. Takšna ravnanja so nevarna. Morda danes ali jutri tega še ne bomo zaznali, čez 10 let pa. In tedaj, se bojim, bo že (pre)pozno. Kmetice in kmetje ter ljudje na podeželju ste od nekdaj znali pozorno opazovati naravo in spremembe. Te, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, niso enkraten pojav. Dolgotrajna sušna obdobja, izguba rodovitnosti prsti, pozebe in vremenske ujme so čedalje pogostejše in imajo velik vpliv na kmetijstvo.« Napovedala je Predsedničin forum, ki bo posvečen prehranskim verigam v kontekstu globalnih in lokalnih izzivov, med katerimi so posledice podnebnih sprememb. Foruma se bodo udeležili tudi sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Veleposlanica Indije Namrata S. Kumar je poudarila, da imata Indija in Slovenija zelo dobre odnose in da je kmetijstvo v Indiji izredno pomembna panoga, zato je zanje pomembno, da se udeležujejo takšnega sejma kot je mednarodno kmetijsko-živilski sejem Agra. Veleposlanica je predstavila pomen in poslanstvo kmetijstva v Indiji: »Indija je med drugim pobudnica ideje, da OZN razglasi leto 2023 za mednarodno leto prosa. Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali milijoni ljudi po svetu pa tudi v Sloveniji.« Proso je ena od rastlin ki krasi osrednji predstavitveni prostor Biotehnike fakultete Univerze v Ljubljani v Hali A. 

Prisotne je nagovorila tudi Urška Mauko Tuš, županja Gornja Radgone: »Še enkrat, iz srca pozdravljam sodelujoče na sejmu in vse naše goste. Organizatorjem in vsem, ki se trudijo, da sejem živi, se razvija in pridobiva na prepoznavnosti, pa iskrena zahvala in velik poklon.«

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa je dejal: »Kmetje ves čas upoštevamo stroko, zato smo ohranili pitno vodo, ne pričakujemo pa ugotovitev, da na slovensko podeželje »ne paše« živina. Pričakujemo rešitve, ki jih bomo morali strniti skozi prodajo naših pridelkov, zato je poštena odkupna cena največje jamstvo za prilagajane slovenskega kmetijstva podnebnim sprememba.« 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa se je v svojem nagovoru dotaknila pomena znanosti in inovativnosti: »Vedno več je področij, kjer smo v prehranski verigi na isti ladji, ki ima jadra, v katere bi morala pihati znanje in znanost, in ne laični pristopi. Hitri ukrepi ne prinašajo nič dobrega, izzivi bodo rešeni le, če bomo res znali ukrepati in imeli dovolj sredstev.«

Borut Florjančič z Zadružne zveze Slovenije pa je opozoril: »Že leta govorimo o spremembah, a premalo storimo za dolgotrajne učinke. Evropska politika pa je včasih prehitra. Potrebni so pravilni koraki, tudi večji vdor hrane z drugih celin je vprašljiv.« V svojem govoru je pozival k politični premišljenosti pri zelenih korakih.

Uradna otvoritev se je zaključila z ogledom sejma AGRA, predsednica republike je skupaj z delegacijo obiskala osrednji predstavitveni prostor Biotehniške fakultete v Hali A in se v Hali D2 sprehodila skozi hlev slovenskih avtohtonih pasem domačih živali.