Predstavitev projektov je potekala v dvorani Janeza Hribarja. Dogodek je otvoril dr. Tomaž Boh, generalni direktor na Ministrstvu za visoko šolstvo, izobraževanje, znanost in inovacije, ki je poudaril pomembnost raziskovalnega dela in povezovanja na večih ravneh. Udeležence je nato nagovorila  prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete in gostiteljica. Najprej se je zahvalila organizatorjem, da so za lokacijo znanstveno-raziskovalnega dela izbrali prav Biotehniško fakulteto, saj si fakulteta prizadeva za ustvarjanje in ohranjanje vrhunskih znanj s področij bioloških, biotehniških ved in krajinske arhitekture ter njihovega posredovanja družbi v procesu izobraževanja in prenos znanj ter tehnologij v prakso. Udeležencem je predstavila delovanje Biotehniške fakultete in pomembnost sodelovanja pri mednarodnih projektih. Sledil je še nagovor dr. Nike Krajnc, direktorice Gozdarskega inštituta Slovenije, ki se je navezala na besede prejšnjih dveh govorcev in poudarila, da so globalne spremembe tukaj in da nismo naredili dovolj, zato sta sodelovanje in učenje drug od drugega izrednega pomena za iskanje pristopov in rešitev k blaženju sprememb. Poleg tovrstnih globalnih sprememb se spreminja tudi družba in ravno nove ideje, nova znanja in nova mednarodna sodelovanja se razvijajo skozi diskusije, ki jih na Gozdarskem inštitutu Slovenije  podpirajo ter se veselijo gradnje novih partnerstev.

Uvodnim nagovorom so sledile predstavitve izbranih projektov. S strani Biotehniške fakultete so bili predstavljeni štirje projekti.

Prvega z naslovom  Decission support system for irrigation je predstavila mag. Špela Železnikar, ki je izpostavila tudi potencialne tematike sodelovanja z regijo, kot npr. soustvarjanje standarda za trajnostni razvoj namakanja s poudarkom na blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, skupnemu razvoju orodij za izboljšanje načrtovanja namakanja: sistemi za podporo odločanju o namakanju in gnojenju ter skupnemu razvoju rešitev za uporabo blata in odpadne vode kot alternativnih virov vode in hranil pri namakanju (povezovanje urbanega in kmetijskega sektorja).

Projekte BF, ki so sledili prvi predstavitvi, je predstavil prof. dr. Andrej Ficko. Pri predstavitvi prvega projekta, Sustainable forest management: countinuos cover forestry practices, je prikazal možnosti usposabljanja na področju sonaravnega gospodarjenja (naravna obnova, redčenja) ter smernice na EU na omenjenem področju, h katerim so raziskovalci Biotehniške fakultete tudi aktivno prispevali. Sledila je predstavitev projekta Empowering small-scale forest owners and local communities for sustainable forest management, v katerem so bile prikazane možnosti usposabljanja lastnikov gozdov za bolj odgovorno gospodarjenje (inventura, načrt za posest, skupinsko odločanje in razvite aplikacije). Poudarjeni so bili koristnost udeležbe in večnamenskega prilagodljivega upravljanja, pri čemer se je treba zavedati pomembnosti obsežnega in poglobljenega znanja ter tudi pasti. Zavzemati se je treba za trajnostno in celostno upravljanje vrst, za načrtovanje znotraj gozdarstva in za usklajevanje ciljev.

Zadnji predstavljen projekt s strani Biotehniške fakultete je nosil naslov Wildlife monitoring and population management, v katerem je prof. dr. Andrej Ficko predstavil možnosti lovnogospodarskega načrtovanja in upravljanja populacij v konfliktnih krajinah kot so kmetijske in  gozdnate krajine. Za zaključek je prof. dr. Ficko predstavil tudi študij Bioznanosti in projektnega sodelovanja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Program se je nadaljeval še s predstavitvijo dveh projektov, predstavljenih s strani Zavoda za gozdove Slovenije, kjer je dr. Aleš Poljanec imel predavanje z naslovom Capacity building – training forestry sector to support better cooperation with local population; case study Guyana in izpostavil možnosti za sodelovanje z regijo LAK kot so npr. naravi bližje gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, razširjanje gozdarstva in krepitev zmogljivosti za boljše sodelovanje z lokalnim prebivalstvom (študija primera iz Gvajane), varstvo gozdov in odzivanje na podnebne spremembe, upravljanje in varstvo prostoživečih živali, trajnostna raba lesa in drugih obnovljivih gozdnih virov. Uradni del konference je zaključila dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije z naslovom Research and development in the field of monitoring and mitigating climate change in forestry, v katerem je predstavila delovanje Gozdarskega inštituta Slovenije.

Uradnemu delu je sledila pogostitev z mreženjem, kjer so udeleženci imeli čas in prostor za poglobljeno iskanje možnosti za razvoj v sodelovanje z regijo. Udeleženci so bili nad prikazanimi projekti navdušeni in so videli možnosti za sodelovanje v bližnji prihodnosti.