Uvodni pozdrav prof. dr. Tatjane Pirman (Foto: dr. Vida Rezar)

Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, ki se sooča z več izzivi, med katerimi izstopajo ekonomska učinkovitost kmetovanja, ohranjanje kmetijskih gospodarstev ter skrb za varovanje okolja in dobrega počutja živali. Med pomembnimi izzivi je tudi korektno informiranje javnosti o pozitivnih in negativnih vidikih reje posameznih vrst živali. Govedoreja je najpomembnejša panoga slovenske živinoreje in v zadnjih letih v središču pozornosti javnosti predvsem zaradi izpustov toplogrednega plina metana.

Dr. Jože Verbič je predstavil nov način računanja izpustov toplogrednih plinov, ki upošteva njihovo obstojnost v atmosferi. Upoštevaje dejstvo, da je metan v atmosferi obstojen le 10 let, današnji izpusti metana k dodatnemu segrevanju ozračja prispevajo bistveno manj, kot kažejo izračuni po trenutno veljavni metodologiji.

Dr. Jože Verbič (Foto: dr. Vida Rezar).

Doc. dr. Dušan Terčič je v svojem prispevku najprej predstavil aktualna gibanja v rejah nesnic, pitovnih piščancev in pitovnih pur v Sloveniji in EU, kasneje pa analiziral ključne izzive v povezavi z zagotavljanjem dobrega počutja perutnine ter vplive intenzivne reje perutnine na zdravje živali in ljudi ter okolje.

Občinstvo (Foto: dr. Vida Rezar).

Prof. dr. Milena Kovač je predstavila nihanja v staležu prašičev v zadnjih letih in izpostavila ključne dejavnike, ki so po priključitvi Slovenije k EU vodili v nazadovanje in ranljivost prašičereje v primerjavi z drugimi živinorejskimi panogami.

Stanje na področju reje drobnice, kot ene od tradicionalnih kmetijskih dejavnosti, je oslikala doc. dr. Mojca Simčič. Kot največji izziv s katerim se spopadajo rejci drobnice je navedla problematiko smotrnega upravljanja s populacijami zveri (predvsem volka in rjavega medveda), ki povzročajo škode na drobnici.

Prof. dr. Mojca Simčič (Foto: dr. Vida Rezar).

Izr. prof. dr. Klemen Potočnik je v svojem predavanju analiziral stališča hobi in profesionalnih uporabnikov v konjereji do uporabe konj za prirejo mesa ter razumevanja dobrobiti konj. Dodatno je omenil zakonodajo, v prvi vrsti Pravilnik o zaščiti rejnih živali, ki zelo zaostruje pogoje reje, še posebej pa pogoje uporabe konj.

Izr. prof. dr. Klemen Potočnik (Foto: dr. Vida Rezar)

Posvet se je končal s prispevkom mag. Danijele Bojkovski, ki je opisala stanje in izzive na področju ohranjanja genskih virov v živinoreji, ki je ključno za trajnostni razvoj živinoreje in zagotavljanje prehranske varnosti ter ohranjanje tradicije in kulturne dediščine. Po predstavitvah je sledila odprta razprava o vseh tematikah, ki so bile obravnavane na posvetu.

Mag. Danijela Bojkovski (Foto: dr. Vida Rezar)