Mikroplastika in varnost hrane: tihi prenašalec mikrobnih tveganj

Majhni delci – velika grožnja. Mikroplastika se nezaznavno prikrade v naša živila, a njena največja nevarnost ni vedno vidna s prostim očesom. Raziskovalke Biotehniške fakultete UL razkrivajo, da ti delci ustvarjajo pravo »plastisfero« – novo biološko okolje, kjer lahko preživijo in se širijo celo patogeni mikroorganizmi. Kaj to pomeni za našo prehransko varnost?

Raziskava bo predstavljena na Bitenčevih živilskih dnevih, 5. junija 2025, v Dvorani Janeza Hribarja, dekanat UL BF. Vabljeni k prijavi: Zunanja povezava na  https://1ka.arnes.si/a/710192da Odpira se v novem oknu

Avtorice raziskave: Anja Klančnik, Živa Kolenc, Tina Šaula, Sonja Smole Možina, Manca Kovač Viršek, Andreja Rajković

(Vir: Canva)

Mikroplastika – majhni delci plastike, manjši od 5 mm – postajajo vse bolj pereča težava sodobne prehranske varnosti. V zadnjih letih znanstveniki opažajo njen vse večji vpliv ne le na okolje, ampak tudi na celotno prehransko verigo.

Mikroplastiko najdemo v vodi, zraku, zemlji, živilih in celo v človeškem telesu. Prisotna je v ribah, školjkah, mleku, zelenjavi, medu, soli in celo rižu. Mikrodelci vstopajo v živila prek embalaže, predelave, skladiščenja in celo med domačo pripravo hrane – na primer z obrabo plastičnih rezalnih desk.

(Vir: Canva)

A mikroplastika ni zgolj pasivno onesnažilo. Zaradi svoje sestave privlači mikrobe, omogoča razvoj biofilmov in s tem ustvarja t. i. plastisfero – mikrobiološki ekosistem na površini plastike. Takšni biofilmi so lahko vektorji za prenos potencialno nevarnih mikroorganizmov, kot so bakterije rodu Campylobacter, znanega povzročitelja zastrupitev z živili v EU.

V raziskavah Biotehniške fakultete UL so znanstvenice na mikroplastiki, izolirani iz školjk in morske vode, odkrile raznolike mikrobne skupnosti, med njimi tudi rodove bakterij s patogenim potencialom. Pokazale so, da mikroplastika v živilskem okolju lahko olajša preživetje, širjenje in odpornost bakterij, zlasti v kombinaciji z ostanki hrane in vlago.

Gre za novo znanstveno področje, ki zahteva razvoj standardiziranih metod za zaznavanje mikroplastike v hrani ter tesno sodelovanje med mikrobiologi, živilsko stroko in zakonodajalci. Šele tako bomo lahko zagotovili boljšo zaščito potrošnikov in ustrezno obvladovanje tveganj.

(Vir: Canva)

Raziskavo so izvedli v okviru projekta ARIS J4-4548 in raziskovalnega programa P4-0116.