Življenje iz vesolja, zombiglive in taljenje ledenikov – pogovor z izr. prof. biologije, dr. Cenetom Gostinčarjem

Kaj sploh je življenje? Od kod izvira? In ali obstaja samo na našem planetu? To so vprašanja, na katera človeštvo že stoletja išče odgovore. Eden tistih, ki si jih zastavlja znanstveno in z veliko radovednosti, je izr. prof. dr. Cene Gostinčar, biolog z Biotehniške fakultete UL, ki je pred kratkim gostoval v priljubljenem podkastu Številke na MMC RTV Slovenija.

Gostinčar je strokovnjak za glive in ekstremna okolja, a v pogovoru ni ostal le pri tem: spregovoril je o življenju kot pojavu, o njegovem morebitnem izvoru iz vesolja, o vplivih podnebnih sprememb in celo o zombijih iz serije The Last of Us. Znanost, humor in filozofska vprašanja so se prepletali v izjemno dostopni obliki, ki odpira razmislek tudi tistim zunaj znanstvene sfere.

(FOTO: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić)

Življenje: enostavno in kompleksno hkrati

Čeprav bi pričakovali, da bo biolog znal brez težav opredeliti, kaj je življenje, Gostinčar opozarja, da ni tako preprosto. "Nobena definicija ne pokrije čisto vsega," pravi. Po eni strani se zdi, da življenje prepoznamo, ko ga vidimo. Po drugi strani pa znanstvene definicije pogosto izključujejo viruse – ali celo vključujejo računalniške programe.

A ključni element, ki ga izpostavlja, je evolucija: zmožnost razmnoževanja, prenosa lastnosti in prilagajanja. "Po tej definiciji bi morda celo nekatere algoritme lahko imenovali življenje," razmišlja.

Je življenje res prišlo z Marsa?

Ena najbolj provokativnih misli v pogovoru je Gostinčarjeva naklonjenost t. i. teoriji panspermije, ki predvideva, da je življenje na Zemlji morda prispelo z drugega planeta – denimo z Marsa. V zgodnjem Osončju je prihajalo do izmenjav materiala med planeti, in znano je, da nekateri mikroorganizmi preživijo tudi v ekstremnih razmerah zunaj Zemlje.

"Če bi moral staviti," pravi, "bi rekel, da življenje v vesolju obstaja v izobilju – vsaj v preprosti obliki." Dejstvo, da se je življenje na Zemlji pojavilo zelo hitro po nastanku ugodnih razmer, govori v prid temu, da to ni bil enkraten dogodek.

Glive – pozabljene kraljice ekstremov

Gostinčarjevo raziskovalno delo je osredotočeno na glive v ekstremnih okoljih – tudi v ledenikih. Ob obisku arktičnega Svalbarda je bil priča dramatičnemu krčenju ledenikov: "Ko sem se po desetih letih vrnil na isto lokacijo, je bil rob ledenika precej dlje. Res osupljivo hitro."

Glive so pogosto spregledan del narave, a imajo izjemno vlogo v ekosistemih – od razgradnje plastike do možnega vpliva na zdravje ljudi. Serija The Last of Us je tematiko popularizirala, čeprav – kot opozarja Gostinčar – znanstvena točnost hitro popusti pod težo domišljije.

V seriji in resničnem življenju se skriva vprašanje: kako odporni smo? "Naša civilizacija je zelo prepletena in zato tudi krhka," opozarja. Obenem pa meni, da bi v primeru katastrofe ljudje znali najti solidarnost in sočutje, ne le kaos.

Znanost ponuja tudi manj znane grožnje – recimo patogene mikroorganizme, ki se utegnejo sprostiti iz tajajočega se permafrosta. "Na vprašanje, kako nevarni bi lahko bili, je naš odgovor za zdaj: 'Ne vemo.'"

(FOTO: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić)

Zakaj je pomembno, da poslušamo znanstvenike

Gostinčarjev nastop v podkastu je odličen primer, kako znanost ni le zbirka podatkov in formul, temveč nenehno iskanje, dvom in radovednost. S sogovornikom Slavkom Jeričem sta odprla številne teme – od simuliranega vesolja do globalnega segrevanja – vedno z mislijo na širši kontekst in odgovornost do prihodnosti.

Poslušajte celoten pogovor z dr. Cenetom Gostinčarjem v Zunanja povezava na podkastu Številke, epizoda 270 Odpira se v novem oknu, kjer boste izvedeli, zakaj življenje včasih raste tudi v pomivalnih strojih – in zakaj je morda čas, da na življenje pogledamo z novega zornega kota.