Prašič – čustveno, čisto in presenetljivo inteligentno bitje
Beseda svinja ima v vsakdanjem jeziku pogosto negativen prizvok. A kot poudarja izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, gre za globoko zakoreninjene stereotipe, ki jih znanost že dolgo zavrača.
(VIR: UL BF)
V nedavni oddaji O živalih in ljudeh na RTV Slovenija je izpostavila:
»Že kot otrok slišiš besedo svinja in jo takoj povežeš z umazanijo, agresijo, nečistočo. A to je posledica napačnega razumevanja – znanost se razvija, jezik pa ostaja isti.«
(VIR: Canva)
Prašici so dejansko čisti, inteligentni in čustveni
Prašiče pogosto dojemamo kot umazane živali, vendar resnica ne bi mogla biti bolj drugačna. Ker nimajo znojnic, se morajo hladiti z uporabo substrata – običajno suhega blata –, kar jim pomaga uravnavati telesno temperaturo in se ščititi pred zajedavci.
»Dejansko so zelo čiste živali – celo razvijejo ločene prostore za hranjenje, iztrebljanje in počitek, če le imajo dovolj prostora,« razlaga Zupan Šemrov.
Poleg tega imajo prašiči izjemno razvite socialne in kognitivne sposobnosti. Njihovi možgani so po zgradbi podobni človeškim, številni vedenjski testi pa kažejo na njihovo sposobnost učenja, odločanja in reševanja problemov.
(VIR: Canva)
Znanstvene raziskave, opravljene tako v tujini kot na Biotehniški fakulteti, kažejo, da so prašiči izjemno empatična bitja. V eni od študij so prašiče izpostavili človeškemu dotiku – božanju – le nekaj minut na dan.
»Ugotovili smo, da so božani prašiči razvili pozitivno čustveno stanje, ki so ga prenesli tudi na druge prašiče v ogradi. Gre za dokaz socialnega prenosa dobrega počutja,« pojasnjuje Zupan Šemrov.
Empatijo so znanstveniki zaznali tudi v drugih študijah. Nevzgojeni prašiči, ki so bili izpostavljeni treniranim, so začeli posnemati njihovo vedenje in čustveno odzivanje. Prav tako se prašiči ob bolečini ali stiski obrnejo na druge za tolažbo – bodisi fizično ali z vokalizacijo.
Prašiči za komunikacijo uporabljajo raznolike zvoke in tone. Doječe svinje na primer »pojejo« svojim pujskom, kar ni zgolj biološka funkcija, temveč tudi izraz čustvene povezanosti. Mladiči znajo prepoznati glas svoje matere in se nanj odzovejo.
(VIR: Canva)
Premislek o našem odnosu do živali
Prispevek, podkrepljen z znanstvenimi raziskavami izziva razširjene predsodke in poudarja, da si tudi živali, kot so prašiči, zaslužijo dostojanstveno obravnavo, ustrezne pogoje reje in več spoštovanja.
»Prašič ni požrešen ali umazan iz hudobije – to je prilagoditev za preživetje. Mi pa imamo dolžnost, da ga končno vidimo takšnega, kot v resnici je: čutečega, inteligentnega in neverjetno zanimivega,« sklene izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov.
(VIR: Canva)